Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Dr. Aleks Jakulin je pod prste za poletno branje vzel knjigo Miha Mazzinija- Nemška loterija.
Aleks Jakulin v poletno branje ponula Miha Mazzinija in sicer knjigo Nemško poletje.
Rajka Bračun Sova v branje priporoča knjigo Lidije Tavčar: Videla sem svet in življenje, ki opisuje pot Ivanje Kobilce, najbolj znane slovenske slikarke.
Oblikovalka čevljev Alja Viryent Novak je navdušena nad knjigo Rework.
Neveljaven email naslov