Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
Skupina Duran Duran sodi med najpomembnejše predstavnice otoškega novoromantičnega vala iz osemdesetih let. Njeni člani so vedno znali vešče kombinirati prijetno nalezljive pesmi, inovativne aranžmaje ter bleščeče vokale. Na štirinajsti plošči Paper Gods so spet poskrbeli za zanimivo in kakovostno glasbeno zgodbo. Štirinajsti studijski album skupine Duran Duran bo zagotovo podaljšal njihovo življenjsko dobo, njegova glavna odlika pa je tudi ta, da so bili pri njenem ustvarjanju člani skupine odprti za sodelovanja z mlajšimi sodelavci.
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Kdo naj ureja vašo živo mejo na sosedovi strani? Mihi s poslušalci v nebulozah ob 8h.
Kaj nas naredi šola, ustanova v kateri preživimo tretjino svojega življenja?
Damjan Zorc z bralci deli življenjske drobce v izjemno zanimivih in povednih zgodbah. Pred začetkom šolskega leta boste lahko prisluhnili pogovoru o spominih na mladost, bralnih navadah in življenjskostilnih priročnikih.
Ameriški garažno bluesovski trio Blues Explosion, ki ga vodi kitarist in pevec Jon Spencer se vrača v Slovenijo. Po plošči Meat And Bone iz leta 2012 so njegovi člani letošnjo pomlad izdali nov album Freedom Tower. Pred ljubljanskim koncertom, ki bo v torek, 1. septembra v Kinu Šiška, se je z Jonom Spencerjem pogovarjal Jernej Vene.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Bi morala obstajati posebna pinki in širša parkirna mesta za ženske tudi pri nas? O tem je Mihi spraševal poslušalce v torkovih nebulozah.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Ker smo že malo pogrešali šolske klopi, smo se tokrat sredi poletja odpravili nazaj v šolo. No, pravzaprav na prav poseben brezplačen tečaj slovenskega jezika za tujce, ki ga vsako sredo ob 17. uri prireja Slovenski turistični informacijski center v Ljubljani, in sicer v sodelovanju z absolventkami Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti ter sodelavkami Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik v Ljubljani, tudi našo sogovornico, Tino Toplišek. Miha Pongrac je pokukal v živahno učilnico, v kateri se je ta teden kar trlo tečajnikov, turistov, ki so v Ljubljano dopotovali iz Kanade, Avstralije, Portugalske, Francije in Velike Britanije.
Mihi je v torek zjutraj spraševal: Kako ob vseh fehtajočih na cesti pošteno redistribuirati svojo dobroto? Komu date denar in po kakih kriterijih?
Neveljaven email naslov