Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
V teh časih delujejo varne hiše, prav tako niso zaprli vrat krizni centri, druge nevladne organizacije, ki ponujajo pomoč žrtvam nasilja, tudi policija kljub epidemiji dela kot običajno
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča. Bojana Kračan z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave pravi, da je imela policija v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. marca 2020 skoraj 25-odstotni porast kaznivih dajanj s področja nasilja v družini.
Na to, da se družinsko nasilje v času krize poveča, potrjujejo tudi različne študije, ki so jih doslej opravili v svetu. Pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so konec tedna sicer zaznali nekaj več klicev žrtev nasilja, jih pa skrbi, ker se število teh klicev kljub trem tednom izrednih razmer (še) ni povečalo, saj se nasilje ni čudežno nehalo in da so nove okoliščine lahko dodaten dejavnik tveganja za nasilje v družinah, v katerih ga prej ni bilo. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, pa pravi tudi, da je zdaj še pomembneje, da smo odgovorni do sosedov in bližnjih, ki se lahko znajdejo v neki stiski:
“Postavimo se v situacijo, ko bi mi potrebovali takšno pomoč, pa nekdo ne bi poklical. Bolje, da pokličemo, pa smo se zmotili, kot pa da ne pokličemo in se lahko zgodi tudi kaj usodnega.”
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v normalnih časih, torej v časih brez epidemije, 16 odstotkov starih ljudi, starih nad 60 let, žrtev fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ali pa so bili zanemarjani. Profesorica doktorica Jana Mali s Fakultete za socialno delo in Vodja katedre za dolgotrajno oskrbo pravi, da se zdaj tudi pri nas že kažejo težave v tem, da se omejuje pomoč starejšim na domu, ni institucionalnega varstva, pomoč strokovnjakov je omejena na nujne primere in stari ljudje ostajajo zdaj s stiskami sami z družinskimi člani, ki pa včasih ne vedo, kako pravilno poskrbeti za starega človeka.
“Utegne se zgoditi to, da se bodo oblike nasilja nad starimi ljudmi še povečevale. Težava, kar zadeva nasilje nad starejšimi, je v tem, da je to precej prikrit fenomen, ostaja zaprt v krogu družine in pogosto niti sami stari ljudje ne vedo, da so v začaranem krogu nasilja, ker ga niti kot takega ne prepoznavajo. Pogosto stari ljudje doživljajo nasilje, ne kot nasilje, pač pa kot nekaj običajnega, ker se jim to pripisuje zaradi same starosti in pa njihovega statusa v družbi.”
Kot so nam ob pripravi te oddaje povedali na policiji, pa je pomembno tudi to, da znajo otroci prepoznati nasilje in sami poklicati policijo. Torej na številko 113. Sicer pa se lahko za pogovor, pomoč ali nasvet obrnete tudi na Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, na številki 080 11 55 je te dni dosegljivo vsak dan od 12. do 18. ure. Svetovanje pa ponuja tudi po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.
Seznam kontaktov in nekaj telefonskih številk za pomoč v stiki drugih zdravstvenih ustanov ali nevladnih organizacij:
Kam poklicati ob psihičnih stiskah, zdravstvenih težavah, nasilju v družini, mislih na samomor?
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
V teh časih delujejo varne hiše, prav tako niso zaprli vrat krizni centri, druge nevladne organizacije, ki ponujajo pomoč žrtvam nasilja, tudi policija kljub epidemiji dela kot običajno
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča. Bojana Kračan z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave pravi, da je imela policija v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. marca 2020 skoraj 25-odstotni porast kaznivih dajanj s področja nasilja v družini.
Na to, da se družinsko nasilje v času krize poveča, potrjujejo tudi različne študije, ki so jih doslej opravili v svetu. Pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so konec tedna sicer zaznali nekaj več klicev žrtev nasilja, jih pa skrbi, ker se število teh klicev kljub trem tednom izrednih razmer (še) ni povečalo, saj se nasilje ni čudežno nehalo in da so nove okoliščine lahko dodaten dejavnik tveganja za nasilje v družinah, v katerih ga prej ni bilo. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, pa pravi tudi, da je zdaj še pomembneje, da smo odgovorni do sosedov in bližnjih, ki se lahko znajdejo v neki stiski:
“Postavimo se v situacijo, ko bi mi potrebovali takšno pomoč, pa nekdo ne bi poklical. Bolje, da pokličemo, pa smo se zmotili, kot pa da ne pokličemo in se lahko zgodi tudi kaj usodnega.”
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v normalnih časih, torej v časih brez epidemije, 16 odstotkov starih ljudi, starih nad 60 let, žrtev fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ali pa so bili zanemarjani. Profesorica doktorica Jana Mali s Fakultete za socialno delo in Vodja katedre za dolgotrajno oskrbo pravi, da se zdaj tudi pri nas že kažejo težave v tem, da se omejuje pomoč starejšim na domu, ni institucionalnega varstva, pomoč strokovnjakov je omejena na nujne primere in stari ljudje ostajajo zdaj s stiskami sami z družinskimi člani, ki pa včasih ne vedo, kako pravilno poskrbeti za starega človeka.
“Utegne se zgoditi to, da se bodo oblike nasilja nad starimi ljudmi še povečevale. Težava, kar zadeva nasilje nad starejšimi, je v tem, da je to precej prikrit fenomen, ostaja zaprt v krogu družine in pogosto niti sami stari ljudje ne vedo, da so v začaranem krogu nasilja, ker ga niti kot takega ne prepoznavajo. Pogosto stari ljudje doživljajo nasilje, ne kot nasilje, pač pa kot nekaj običajnega, ker se jim to pripisuje zaradi same starosti in pa njihovega statusa v družbi.”
Kot so nam ob pripravi te oddaje povedali na policiji, pa je pomembno tudi to, da znajo otroci prepoznati nasilje in sami poklicati policijo. Torej na številko 113. Sicer pa se lahko za pogovor, pomoč ali nasvet obrnete tudi na Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, na številki 080 11 55 je te dni dosegljivo vsak dan od 12. do 18. ure. Svetovanje pa ponuja tudi po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.
Seznam kontaktov in nekaj telefonskih številk za pomoč v stiki drugih zdravstvenih ustanov ali nevladnih organizacij:
Kam poklicati ob psihičnih stiskah, zdravstvenih težavah, nasilju v družini, mislih na samomor?
Strukturne neenakosti so po svetu dosegale ekstremne razsežnosti že veliko pred izbruhom virusa COVID-19. Pandemija jih je kruto razkrila in še zaostrila. Direktorica mreže evropskih razvojnih organizacij CONCORD Tanya Cox opozarja, da jih moramo nujno nasloviti in začeti graditi bolj vključujoče in trajnostno naravnano gospodarstvo.
V prvi oddaji Val kolesari smo preizkusili cestna kolesa. S kolesarskim trenerjem Miho Koncilijo smo se pogovarjali o tem kako trenirati, kako se obnašati v prometu in kakšno kolo kupiti.
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Oddaja Izodrom, ki je zaznamovala koronaobdobje, je pred dnevi doživela še zadnjo izvedbo. 49. izobraževalnih, zabavnih in izzivalnih vsebin so pripravili naši televizijski kolegi in z njimi polepšali jutro marsikateremu šolarju. Oddaje so se začele kmalu po razglasitvi epidemije, ko so se šole zaprle in so bili šolarji prisiljeni ostati doma. Žur, nepričakovano, čar živosti, ljubezen na prvi pogled, adrenalin ... so besede, ki se jih bodo ob zadnji oddaji spominjali njeni ustvarjalci.
Kakšna je vloga mladih borcev za boljšo okoljsko prihodnost in kako je ta povezana z udeležbo na volitvah? Kako sprejeti kompromis med gospodarstvom in okoljem? Kaj lahko naredi posameznik in kaj pomeni zelena revolucija, razmišljajo štirje okoljsko ozaveščeni mladi. Pravijo, da je okolje sklenjen krog: ko pomagaš sebi, pomagaš drugemu.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je ena izmed najbolj izstopajočih, na nek način pa pa tudi skrivnostnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. Bodisi zaradi učnega programa, načina predajanja znanja, medsebojnih odnosov ali samega prostora. Mnogi smo o njej slišali le iz medijev, izkušenj znancev ali govoric, redko kdo pa je imel možnost zaznati kreativni utrip Akademije in njenih rednih obiskovalcev. V reportaži o tem, kako so vsi AGRFT-jevci pravzaprav ena mala družina, kako jih je karantena izmučila pa tudi nekaj naučila ter kako umetnost ne sme nikoli zaspati v svojem boju za uveljavljanje in obstoj.
Pisanje Sarajevčana Aleksandra Hemona, piše v angleščini, primerjajo z Nabokovom in Kundero. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton. Pravi, da se nasilje nad temnopoltimi prebivalci v Združenih državah, dogaja že od nekdaj. To v Minneapolisu ni novo. Kar je novo, je kontekst. "Epidemija, Trump in trumpizem, kar se dogaja v tem hipu." Kmalu objavimo daljši intervju z Aleksandrom Hemonom, v katerem bo govoril o novem (četrtem) delu filma Matrica, o tem, kako je prvič videl igrati Michaela Jordana v Chicagu in kako se je njegova pisateljska kariera v Združenih državah amerike začela pri uglednem tedniku The New Yorker. Foto: MMCRTVSLO/Reuters
Ljudje letos tožijo o kar hudi sezoni za tiste, ki so alergični na cvetni prah. Je letošnje leto nadpovprečno v koncentracijah cvetnega prahu in obremenitvah zaradi tega? Zanimalo nas bo, kaj na to vpliva in če je katera slovenska regija še posebej izpostavljena visokih koncentracijam cvetnega prahu. Predstavili bomo tudi, kako v posameznem letu potekajo najbolj tipične alergije na posamezen tip cvetnega prahu in katera vrsta cvetnega prahu Slovencem povzroča največ preglavic. Gostja bo Andreja Kofol Seliger, vodja aerobiološkega laboratorija v NLZOH (Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano), ki je edini te vrste v Sloveniji.
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?
Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev. “Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot eni lovci, če ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”
Prejšnji teden so se pred Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo prvič po dolgem času spet v živo srečali študentje 1. letnika Dramske igre. Po približno dveh mesecih karantene so v prostorih fakultete izpeljali uro Tehnike govora. Po 90-ih minutah ogrevanja, interpretiranja in artikuliranja so bili njihovi občutki različni. “Zame je bilo zelo ganljivo. Dva meseca sem vas gledal preko ekrana, samo do prsnega koša, kdaj ste pritekli s hriba, kdaj ste bili še v pižami. Sedaj pa ste tu, pred mano, v živo. Pravi študentje! Zdi se mi, da smo se gledali drugače, kot bi se sicer. Kot, da bi skupaj dali neko težko, intimno zadevo.” – Tomaž Gubenšek, profesor in dekan na AGRFT O poučevanju na daljavo pa smo se pogovarjali tudi z ravnateljem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, Gregorjem Markljem.
Ker so mladi v epicentru družabnega življenja, tokrat govorimo o odnosih, zlasti prijateljskih. Bili naj bi vse bolj razdrobljeni, prehodni in virtualni: pa so res? Kako mladi sklepajo prijateljstva in do kake mere poglobijo ta odnos? Kopičijo stike ali se zanesejo le na bližnje prijatelje?
Četrta majska sobota je bila pred tedni eden najbolj zaželjenih terminov za poroko. Toda koronavirus je tudi javno izkazovanje ljubezni postavil na glavo. Po 6- tedenski prepovedi je od 28. aprila ob upoštevanju preventivnih ukrepov spet mogoče skleniti zakonsko ali partnersko zvezo. Toda številni pari so se vseeno odločili za prestavitev na jesen ali naslednje leto.
Z dr. Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete o posledicah epidemije za slovensko gospodarstvo, novem paketu vladnih ukrepov in turističnih bonih, ki naj bi pomagali preživeti najhuje prizadetemu sektorju.
Bohemian Rhapsody je edina skladba, ki je bila dvakrat naj božični singel, edina skladba v Veliki Britaniji, ki je bila na prvem mestu v dveh različnih letih, prva skladba, ki je preživela devet tednov na prvem mestu glasbene lestvice v Veliki Britaniji. Izšla je na plošči A Night at The Opera.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
Neveljaven email naslov