Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S kakšnimi izzivi in stiskami se soočajo maturanti? Kaj pravijo na očitke, da imajo zdaj več časa kot prej, saj nimajo družabnega življenja? Kaj pa na provokacije, da se želijo izogniti maturi? Sogovorniki so Oskar Ban Brejc, Doroteja Čeh, Gloria Džankić in Pavla Novak.
Štirje maturanti govorijo in pišejo o izvedbi letošnje mature. Jo prilagoditi, izvesti v celoti ali odpovedati? Kako se počuti generacija, ki se na maturo pripravlja od doma?
To je oddaja z vpisno številko 26-04-2020. Maturanti bodo najverjetneje ostali brez maturantskega plesa, matura pa, kot kaže, ostaja. Knjižnice in dijaški domovi so zaprti, javnega potniškega prometa ni, dijaki so ostali brez možnosti, da učitelja pocukajo za rokav ali v razredu zastavijo dodatno vprašanje. Šalijo se, da so vsaj na maturitetni esej dobro pripravljeni, saj pišejo protestna pisma in apele pristojnim institucijam, naj maturo prilagodijo ali odpovejo. Poudarjajo, da so odgovori odločevalcev birokratski in premalo konkretni. Položaj jih bolj kot na Cankarjevo delo Hlapci spominja na njegovo komedijo Za narodov blagor. S kakšnimi izzivi in stiskami se torej spopadajo maturanti? Kaj pravijo na očitke, da imajo zdaj več časa kot prej, saj nimajo družabnega življenja? Kaj pa na provokacije, da se želijo izogniti maturi?
Sogovorniki so:
Oskar Ban Brejc, dijak Gimnazije Poljane in eden od štirih avtorjev medijsko izpostavljenega pisma maturantov, v katerem so se zavzeli za prilagoditev pisanja splošne mature. Zanimata ga film in filozofija, o teh temah tudi piše, študiral bo filozofijo.
“To, kar me najbolj frustrira, je ta povsem kafkovski boj z oblastjo na tej točki. Ne samo, da smo skoraj vsi enotni, da matura ne more biti izpeljana normalno. Povsod drugje, v vseh državah okoli nas, se dogajajo neke prilagoditve, a direktorica pravi, da je matura protipotresno zgrajena stavba. To je hec … Koronavirus ni potres, je, ne vem, pristanek Marsovcev. Matura ni protipotresna stavba, ampak je strašansko okostenela stavba, ki je ne morejo spremeniti, ker nimajo boljše alternative. Kot da so pozabili, da smo stari 18, 19 let. Te primerjave mature z vojsko v izrednih razmerah … Uporabljajo tudi besedo kohorte … Ne vem, zakaj ta vojaški podtekst v tem, kar govori direktorica. Tudi to, da so pobude za spremembo mature kot pobude k temu, da bi cepljenje postalo neobvezno. To je hec, to je pokroviteljski odnos, za katerega si želimo, da ga ne bi bilo. Maturo bi prej kot s Hlapci primerjal z delom Za narodovo blagor, v tej komediji gre prav za frazerstvo politikov, ki trdijo, da vse delajo za narodov blagor. Kot govorijo pristojni, da delajo nam v dobro.”
Doroteja Čeh, dijakinja III. gimnazije Maribor, smer Predšolska vzgoja. Že v osnovni šoli je začela prostovoljno delo v vrtcu, tudi za nadaljevanje svojega srednješolskega izobraževanja je izbrala Pedagoško fakulteto v Mariboru. V prostem času rada bere ali se odpravi na potep s kolesom, saj tako lažje pozabi na vsakodnevne skrbi.
“Marsikdo potrebuje več časa, da predela snov in naloge, ki jih dobimo od profesorjev. Že da v učbeniku sam poiščeš snov, vzame nekaj časa … V zakup moramo vzeti, da je marsikateri dijak prevzel kako starševsko vlogo, saj ima mlajše brate ali sestre, starši pa delajo. Ali pa jim samo pomagajo doma. Čas se hitro zgubi in ne drži, da ga ostane dovolj, da se sami pripravimo na maturo. Tudi sama včasih kuham in se zraven še učim … Nimamo stikov, vsaj ob koncu tedna smo se odklopili od šole, se dobili na pijači, šli v kino. Zdaj tega ni. In dvomim, da lahko kdo čisto odklopi, kar se dogaja. Trudimo se, da bi bili slišani, da bi drugi razumeli, da so resne stiske, da ni to ‘šlepanje’, izogibanje maturi. S komer koli od maturantov se boste pogovarjali, vsi so za to, da se matura ne izvede ali se izvede v spremenjeni obliki. Nekaj mora biti na tem, v vsakem se nekaj kopiči, kar bi moralo biti slišano.”
Pavla Novak, dijakinja Gimnazije Bežigrad, ki je na pristojne prav tako naslovila pismo o spremembi opravljanja mature. Zanima jo matematika, zato se je odločila za študij finančne matematike. Nekoč si želi nadaljevati izobraževanje v Ameriki, a znanje prinesti nazaj v Slovenijo. Pravi, da skuša biti družbeno angažirana, saj meni, da mora vsaka generacija prispevati svoj delež k oblikovanju sveta.
“Na pismo nisem dobila odgovora … Rada bi poudarila, da tudi pri sebi vidim, da porabim trikrat več časa za snov, ki bi jo predelali v 45 minutah z učiteljem. Skrbi nas, kako bomo pripravljeni, kako bo sploh varno izvedena matura. Vemo, da je pomanjkanje zaščitne opreme. Vemo, da nimamo enakih pogojev, in tudi, če nas zdaj pošljejo za en mesec v šolo, ne bomo enako pripravljeni. Jezni smo, da nas nihče ne posluša, da nam nihče ne odgovarja na ta naša pisma, gre za nas, dijake četrtih letnikov, mi bomo verjetno morali čez dva tedna v šolo, mi bomo morali pisati maturo čez en mesec. Mi smo se štiri leta pripravljali na to, zavedali smo se, da nas to čaka na koncu srednje šole. Nismo pa vedeli, da nas bosta čakala tudi pandemija, življenje v karanteni …”
Gloria Džankić, dijakinja II. gimnazije Maribor. V prostem času veliko piše, najraje poezijo. Raziskuje področje literature, prav tako obiskuje literarno delavnico II. gimnazije pod vodstvom pesnice Nine Medved. Zanimajo jo psihologija, mednarodni odnosi in glasba iz sedemdesetih let. Pogosto zaide v Dramo, SNG Maribor.
“Ves čas sem s polovico svoje koncentracije na družabnih omrežjih, saj pričakujem novice o maturi in stanju pandemije. To je velik problem, ker ves čas prelagam obveznosti na pozneje in včasih se zgodi, da ne naredim toliko, kot sem si zadala. Že ta distopična pozitiva se mi zdi popolnoma napačen pristop, z entuziastičnim glasom ves čas poudarjajo, da matura bo, kot da imamo vsi enake in idealne pogoje. Sem tudi del rizične skupine, imam diabetes tipa 1 in me tudi to skrbi. Zelo neprimerna se mi zdi tudi izjava, naj se vendarle učimo, saj lahko iz osebnih izkušenj povem, da se vsi učimo ves čas, da je to rdeča nit naših dni.”
S kakšnimi izzivi in stiskami se soočajo maturanti? Kaj pravijo na očitke, da imajo zdaj več časa kot prej, saj nimajo družabnega življenja? Kaj pa na provokacije, da se želijo izogniti maturi? Sogovorniki so Oskar Ban Brejc, Doroteja Čeh, Gloria Džankić in Pavla Novak.
Štirje maturanti govorijo in pišejo o izvedbi letošnje mature. Jo prilagoditi, izvesti v celoti ali odpovedati? Kako se počuti generacija, ki se na maturo pripravlja od doma?
To je oddaja z vpisno številko 26-04-2020. Maturanti bodo najverjetneje ostali brez maturantskega plesa, matura pa, kot kaže, ostaja. Knjižnice in dijaški domovi so zaprti, javnega potniškega prometa ni, dijaki so ostali brez možnosti, da učitelja pocukajo za rokav ali v razredu zastavijo dodatno vprašanje. Šalijo se, da so vsaj na maturitetni esej dobro pripravljeni, saj pišejo protestna pisma in apele pristojnim institucijam, naj maturo prilagodijo ali odpovejo. Poudarjajo, da so odgovori odločevalcev birokratski in premalo konkretni. Položaj jih bolj kot na Cankarjevo delo Hlapci spominja na njegovo komedijo Za narodov blagor. S kakšnimi izzivi in stiskami se torej spopadajo maturanti? Kaj pravijo na očitke, da imajo zdaj več časa kot prej, saj nimajo družabnega življenja? Kaj pa na provokacije, da se želijo izogniti maturi?
Sogovorniki so:
Oskar Ban Brejc, dijak Gimnazije Poljane in eden od štirih avtorjev medijsko izpostavljenega pisma maturantov, v katerem so se zavzeli za prilagoditev pisanja splošne mature. Zanimata ga film in filozofija, o teh temah tudi piše, študiral bo filozofijo.
“To, kar me najbolj frustrira, je ta povsem kafkovski boj z oblastjo na tej točki. Ne samo, da smo skoraj vsi enotni, da matura ne more biti izpeljana normalno. Povsod drugje, v vseh državah okoli nas, se dogajajo neke prilagoditve, a direktorica pravi, da je matura protipotresno zgrajena stavba. To je hec … Koronavirus ni potres, je, ne vem, pristanek Marsovcev. Matura ni protipotresna stavba, ampak je strašansko okostenela stavba, ki je ne morejo spremeniti, ker nimajo boljše alternative. Kot da so pozabili, da smo stari 18, 19 let. Te primerjave mature z vojsko v izrednih razmerah … Uporabljajo tudi besedo kohorte … Ne vem, zakaj ta vojaški podtekst v tem, kar govori direktorica. Tudi to, da so pobude za spremembo mature kot pobude k temu, da bi cepljenje postalo neobvezno. To je hec, to je pokroviteljski odnos, za katerega si želimo, da ga ne bi bilo. Maturo bi prej kot s Hlapci primerjal z delom Za narodovo blagor, v tej komediji gre prav za frazerstvo politikov, ki trdijo, da vse delajo za narodov blagor. Kot govorijo pristojni, da delajo nam v dobro.”
Doroteja Čeh, dijakinja III. gimnazije Maribor, smer Predšolska vzgoja. Že v osnovni šoli je začela prostovoljno delo v vrtcu, tudi za nadaljevanje svojega srednješolskega izobraževanja je izbrala Pedagoško fakulteto v Mariboru. V prostem času rada bere ali se odpravi na potep s kolesom, saj tako lažje pozabi na vsakodnevne skrbi.
“Marsikdo potrebuje več časa, da predela snov in naloge, ki jih dobimo od profesorjev. Že da v učbeniku sam poiščeš snov, vzame nekaj časa … V zakup moramo vzeti, da je marsikateri dijak prevzel kako starševsko vlogo, saj ima mlajše brate ali sestre, starši pa delajo. Ali pa jim samo pomagajo doma. Čas se hitro zgubi in ne drži, da ga ostane dovolj, da se sami pripravimo na maturo. Tudi sama včasih kuham in se zraven še učim … Nimamo stikov, vsaj ob koncu tedna smo se odklopili od šole, se dobili na pijači, šli v kino. Zdaj tega ni. In dvomim, da lahko kdo čisto odklopi, kar se dogaja. Trudimo se, da bi bili slišani, da bi drugi razumeli, da so resne stiske, da ni to ‘šlepanje’, izogibanje maturi. S komer koli od maturantov se boste pogovarjali, vsi so za to, da se matura ne izvede ali se izvede v spremenjeni obliki. Nekaj mora biti na tem, v vsakem se nekaj kopiči, kar bi moralo biti slišano.”
Pavla Novak, dijakinja Gimnazije Bežigrad, ki je na pristojne prav tako naslovila pismo o spremembi opravljanja mature. Zanima jo matematika, zato se je odločila za študij finančne matematike. Nekoč si želi nadaljevati izobraževanje v Ameriki, a znanje prinesti nazaj v Slovenijo. Pravi, da skuša biti družbeno angažirana, saj meni, da mora vsaka generacija prispevati svoj delež k oblikovanju sveta.
“Na pismo nisem dobila odgovora … Rada bi poudarila, da tudi pri sebi vidim, da porabim trikrat več časa za snov, ki bi jo predelali v 45 minutah z učiteljem. Skrbi nas, kako bomo pripravljeni, kako bo sploh varno izvedena matura. Vemo, da je pomanjkanje zaščitne opreme. Vemo, da nimamo enakih pogojev, in tudi, če nas zdaj pošljejo za en mesec v šolo, ne bomo enako pripravljeni. Jezni smo, da nas nihče ne posluša, da nam nihče ne odgovarja na ta naša pisma, gre za nas, dijake četrtih letnikov, mi bomo verjetno morali čez dva tedna v šolo, mi bomo morali pisati maturo čez en mesec. Mi smo se štiri leta pripravljali na to, zavedali smo se, da nas to čaka na koncu srednje šole. Nismo pa vedeli, da nas bosta čakala tudi pandemija, življenje v karanteni …”
Gloria Džankić, dijakinja II. gimnazije Maribor. V prostem času veliko piše, najraje poezijo. Raziskuje področje literature, prav tako obiskuje literarno delavnico II. gimnazije pod vodstvom pesnice Nine Medved. Zanimajo jo psihologija, mednarodni odnosi in glasba iz sedemdesetih let. Pogosto zaide v Dramo, SNG Maribor.
“Ves čas sem s polovico svoje koncentracije na družabnih omrežjih, saj pričakujem novice o maturi in stanju pandemije. To je velik problem, ker ves čas prelagam obveznosti na pozneje in včasih se zgodi, da ne naredim toliko, kot sem si zadala. Že ta distopična pozitiva se mi zdi popolnoma napačen pristop, z entuziastičnim glasom ves čas poudarjajo, da matura bo, kot da imamo vsi enake in idealne pogoje. Sem tudi del rizične skupine, imam diabetes tipa 1 in me tudi to skrbi. Zelo neprimerna se mi zdi tudi izjava, naj se vendarle učimo, saj lahko iz osebnih izkušenj povem, da se vsi učimo ves čas, da je to rdeča nit naših dni.”
Igranje glasbe in glasbena teorija sta med seboj zelo povezani, saj brez enega ni drugega, a predvsem učenje teorije se zdi marsikateremu učencu nepotrebno in nadležno. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko so povezali glasbene izkušnje z računalniškimi in programerskimi znanji ter pripravili spletno platformo Trubadur. S pomočjo elementov igrifikacije, ki predstavlja pomemben didaktični proces, želijo učencem približati in osmisliti učenje glasbene teorije, hkrati pa s tovrstno platformo tudi razbremenijo učitelje, saj učenci takoj vidijo pravilne rezultate pri posameznih vajah. O igrifikaciji didaktike in njenem pomenu za učenje glasbe razmišlja dr. Matevž Pesek, docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in eden izmed ustvarjalcev platforme Trubadur.
Botanični vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta 1810, varuje domačo floro in je varuh biodiverzitete. Ustanovljen je bil kot vrt domovinske flore v okviru visokih šol za potrebe medicinskega študija v času Ilirskih provinc in je tako naša edina ustanova, ki deluje neprekinjeno od svojega nastanka. Vrt je zasnoval Franc Hladnik, ki je bil njegov prvi ravnatelj in hkrati še predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov, inventarni spisek za leto 1812 pa navaja že 766 domačih vrst. Danes imajo v botaničnem vrtu na Ižanski cesti, na dveh hektarjih in pol površine, 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenije in celega sveta. Njegova raziskovalna rastlinska zbirka zajema več kot 20.000 enot predstavnikov naše flore, v semenski banki pa imajo shranjena semena 3500 različnih rastlinskih vrst. O nekaterih aktivnostih vrta sta nam povedala vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak.
Suzana Lovec, urednica rubrik 24ur Fokus in 24ur Inšpektor na Pop TV, opozarja, da je odnos oblasti do medijev lakmusov papir demokratičnosti oblasti. Zelo pazljivi moramo biti do tega, kako se oblast loteva spreminjati medije in kakšen je njen namen, dodaja. "Če kdaj, potrebujemo zdaj močne in neodvisne medije in kredibilne informacije V naslednjih mesecih bo toliko bolj pomembno, da bodo imeli uredniki hrbtenico. Da se ne bodo dogajala umetna uravnoteževanja človekovih pravic, zgodovinskih dejstev in resnice."
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
V salzburškem hribovitem svetu poletnim turistom pravijo begunci pred vročino. Kako koronavirus spreminja avstrijski turizem?
Predlagana novela zakona o Slovenski tiskovni agenciji močno spreminja financiranje STA, opazno se bi predrugačil postopek imenovanja članov nadzornega sveta, zakon tudi prenaša določen del produkcije STA - avtorske fotografije, radijski in video material - na trženjski sektor, spreminja se dikcija o neodvisnosti STA. Direktor agencije Bojan Veselinovič predlagane spremembe spremlja z razočaranjem, pri tem meni, da je v ozadju celotnega paketa predlagane prenovljene medijske zakonodaje namen, da bi vsi objavljali iste vsebine. To bi bilo zelo slabo za razvoj medijske krajine, opozarja.
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Ob napovednih spremembah medijske zakonodaje smo se pogovarjali z Jeanom Philipom de Tenderjem, direktorjem za medije pri Evropski radiodifuzni zvezi EBU, ki poudarja, da ga predlagana reforma medijev pri nas skrbi. "Po eni strani javni mediji nimajo zadostnega financiranja, zato obstaja tveganje, da ne bodo več mogli izpolnjevati svojega poslanstva. Druga skrb pa je, da del denarja, namenjenega javnim medijem, vlagate v institucije, ki niso neodvisne in širijo sporočila vlade, zato so meje med neodvisnimi javnimi mediji in državno upravljanimi mediji vse bolj zabrisane," poudarja.
Za mnenje, kakšne javne medije si v Sloveniji želimo, smo vprašali komunikatorko znanosti in znanstveno novinarko na Radiu Študent Zarjo Muršič, ki je nedavno doktorirala na britanski univerzi Durham. Kot meni, je osnovna naloga javne RTV, da goji raznolikost in različnost ter da svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem predoča zgodbe, o kateri sicer ne bi razmišljali, zgodbe, ki odprejo horizont razmišljanja in človeka izvzamejo iz mehurčka, v katerem morda nevede živi v vsakdanjem življenju. Zelo pomembno se ji zdi, da je javna RTV dostopna vsem, da ljudi vzgaja in zahteva od njih, da prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam.
Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sociolog Roman Kuhar opozarja, da mora biti javni RTV servis v demokratičnih državah in družbah slaba vest politike. Pravi tudi, da javni RTV servis opravlja naloge in funkcije v odnosu do različnih delov družbe, ki so po svoji naravi nekomercialne. Če bi RTV podvrgli tržnim mehanizmom, kot to v zakonu predlaga vlada, bi to pomenilo njegov konec. S tem bi izgubili zadnji branik demokracije.
Novinar Mladine Vasja Jager, ki podrobno spremlja spremembe na medijskem področju opozarja, da predlogi sprememb medijskih zakonov niso reforma, ampak vse drugo. V pogovoru tudi o pomenu javnega zavoda RTV Slovenija in napadu na naodvisnost novinarstva. Foto: Bobo
Medtem ko so druge države sprejemale posebne sheme pomoči za medije, je slovensko ministrstvo za kulturo konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020. Kaj to pomeni, predvsem za tako imenovane manjše, specializirane, tudi lokalne medije razmišlja Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa za otroke Časoris. Foto: Osebni arhiv
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne. Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala o tem kako zelo bi spremembe v Zakonu o medijih zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru,
V času pandemije smo ugotovili, kako pomembno je imeti močno javno radiotelevizijo, zato je filozofinjo dr. Renato Salecl predlog nove medijske zakonodaje in izjemno kratek rok za javno razpravo zelo negativno presenetil
V času pandemije smo ugotovili, kako pomembno je imeti močno javno radiotelevizijo, zato je filozofinjo dr. Renato Salecl predlog nove medijske zakonodaje in izjemno kratek rok za javno razpravo zelo negativno presenetil.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl o trenutnem položaju medijev v Sloveniji, vlogi javnega servisa in predlaganih spremembah medijskih zakonov.
Dobrodelni koncert, ki se je zapisal v zgodovino popularne kulture, so spremljali v več kot 150 državah. Tudi na našem radiu, med voditelji prenosa je bil Dragan Bulič. "Dogodek mi bo ostal v trajnem spominu. Do takrat se kaj takega ni zgodilo, da bi ves svet hkrati gledal kaj takega. Zbrala so se res imena, ki so v tistem času nekaj pomenila. Noben ni bil iz druge lige." Elton John, The Who, Sting, Status Quo so samo nekatera velika imena, ki so nastopila v Londonu. Med 13. uro popoldne in enajsto zvečer po našem času je vsak bend zaigral nekaj skladb. Phil Collins pa je edini glasbenik, ki je nastopil na obeh prizoriščih. Zaradi časovne razlike je to bilo izvedljivo. Najprej je popoldne nastopil v Londonu, potem pa se je usedel na letalo in (po našem času) ob dveh zjutraj nastopil še v Filadelfiji.
Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv. Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelam za 3 evre ne more imeti prave kvalitete. S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.
Kar koli v življenju počne Metka Damjan, je skoraj vedno vezano na besedo. Je namreč samozaposlena v kulturi in dela kot gledališka lektorica v skoraj vseh slovenskih gledališčih. Ukvarja se tudi s tehniko govora, retoriko in dihom. Kot pravi Metka Damjan, so besede tiste, ki bogatijo njeno delo: »Neodjenljivo brskam po neizrekljivem in poskušam ustvariti izrekljivo.« Njen poletni namig pa sta pravzaprav dve slikanici: Tu blizu živi deklica Ide Mlakar Črnič ter Ujemi mi sinjega medvedka Silvije Šesto
Neveljaven email naslov