Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
V izobraževalnem sistemu je v vrtcih približno 88.000 otrok. Nekaj od njih se jih je danes spet vrnilo med šolske klopi in svoje vrstnike. Pred Vrtcem Ledina je o svoji karantenski izkušnji spregovorilo nekaj staršev in otrok, Aleš Smrekar pa se je v Grosuplju o pripravah na sprejem malčkov pogovarjal z ravnateljico vrtca Kekec Majdo Fadiga.
Na “radijskem listu” so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster ter diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Little Richard je bil poseben. Ne zato, ker je bil veliko let, preden je rokenrol postal rokenrol, že rokenrol, ne zato, ker je v otroštvu nosil obleke sester, in ne zato, ker je mnogo leto potem, ko se je upokojil, srečal enega od stvarnikov. Bil je poseben, ker se je v obdobju, ko je bila segregacija na vrhuncu, boj za pravice pa še ni bil oblečen po zadnji modi, proglasil za kralja. Tako vehementno, brez zavor. In čeprav je vehemenca načeloma nezaželeno obnašanje, je imel prav. Kar je potrdila prihodnost, ki je danes že zgodovina.
V okviru MMC RTV Slovenija je bil leta 2014 ustanovljen poseben spletni portal Dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim ter starejšim s pešanjem vida in sluha. Na portalu so pripravili posebno rubriko Lahko branje, ki je namenjena ljudem, ki imajo težave pri branju, to so na primer osebe z disleksijo, osebe z motnjo v duševnem razvoju tudi osebe z motnjo avtističnega spektra.
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
V trinajstih primorskih glasbenih šolah so v preteklih tednih vzpostavili nov, drugačen način učenja – pouk na daljavo. To pomeni, da se je moralo na nov način dela navaditi več kot 3900 otrok, ki trenutno obiskuje primorske glasbene šole, ter več kot 800 mladih, ki so vpisani v Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica in Glasbeno matico v Furlaniji Julijski krajini. Aleš Grosek, učitelj klarineta na Glasbeni šoli Koper se je pouka na daljavo lotil preko različnih aplikacij za video konference, potem pa ugotovil, da je za starejše učence bolje, če se doma posnamejo in mu nato posnetek pošljejo v analizo. Tak način dela je všeč tudi njegovi učenki Sari, ki obiskuje 9. razred OŠ: “Všeč mi je predvsem, ker sem doma bolj sproščena in se lahko večkrat posnamem, če mi posnetek ni všeč.” Vseeno pa obstaja del znanja, ki ga je preko kamere zelo težko podati. Aleš Grosek pravi, da je predvsem tehnika (dihanje, drža, nastavitev ustnika) tista, ki zahteva fizično prisotnost učenca in učitelja.
O študentskem delu in perspektivi bodočih iskalcev zaposlitve razmišljajo štirje mladi: bodoči skladatelj, bodoči ekonomist, študent strojništva ter študentka geografije in slovenistike. Zakaj mladi pristajajo na negotove oblike zaposlitve in kakšnega delovnega okolja ter delodajalca si želijo? Bodo ostali doma ali se zapisali v statistiko pod oznako: beg možganov?
9. maja 1945 je prvič izšel časnik Večer, ki neprekinjeno izhaja vse od takrat. Pogovarjali smo se z odgovornim urednikom Matijo Stepišnikom, ki je dejal, da je časnik sprva imenoval Novi časnik, od leta 1952 pa je Večer. "Starejši kolegi pravijo, da so ti bili časi, ko mediji niso bili svobodni, a so se skozi javne razprave v časopisih pojavili tudi kritični glasovi." "Naš namen je ostati zavezani novinarskim standardom, etiki, ključnim kategorijam, ki dajo poklicu zaupanje, verodostojnost in integriteto. Če nam bo uspelo ohraniti te vrednote, se za slovenski medijski prostor - ne glede na vse izzive - ni bati."
Eden izmed sodelavcev Osvobodilne fronte je bil filozof in dolgoletni predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti Vojan Rus, ki je leta 1995 v svoji knjigi Žive vrednote antifašizma zapisal, da “manjka zavest, da je svetovni antifašizem sprožil možnost takih antropološko-vrednostnih in socialno-vrednostnih sprememb človeštva, ki jim ni para v zgodovini, in da je antifašizem porodil žive in nove realne vrednote, ki bodo morda pomenile novo zgodovino človeštva.” Tako so razmišljale predvsem povojne generacije, ki so zrasle v antifašističnem duhu. Kje in kaj pa je antifašizem danes? Ali Evropa še vedno temelji na antifašističnih vrednotah?
Več glasbenih organizacij in festivalov na Vlado Republike Slovenije je že pred časom naslovilo poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito glasbenega sektorja, odgovora še ni prejelo. Zaradi preveč neznank in negotovega položaja je zato v ponedeljek na pristojne institucije Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije naslovilo predloge ukrepov za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev.
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
V prihodnjih tednih, mesecih in morda tudi letih bo moralo veliko institucij spremeniti in prilagoditi načine delovanja, med njimi so tudi domovi za starejše. Kako se bodo soočali s tem izzivom? Aprila lani je Ime tedna Vala 202 postala Anamarija Kejžar, takrat aposlena v domu za starejše občane v Tržiču, sedaj pa se je v Ljubljani podala v akademske vode, kjer raziskuje, poučuje in išče izboljšave pri obravnavi ljudi z demenco.
Postopno odpiranje vrtcev in šol s seboj prinaša ogromno izzivov in ustvarja številna vprašanja. Na nekatera od njih je odgovorila direktorica Šolskega centra Ljubljana in Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, dijaških domov in višjih šol Nives Počkar. O tem, kako so šole pripravljene na sprejem dijakov, na varnost in tudi, kako bo potekal zadnji del šolskega leta na daljavo za tiste, ki ostajajo doma.
Kdo, če kdo, v svojem političnem programu nagovarja mlade? Kaj počnejo dijaške in študentske organizacije? O tem razmišljajo trije študenti in polnoletni dijak. Pravijo, da jih politika nagovarja le takrat, ko jih potrebuje, v diskurzu z mladimi pa pogosto uveljavljajo tudi argument moči, češ, ste premladi, da bi razumeli. Mladi si želijo, da bi namesto podcenjevanja in odrivanja prevladala moč argumenta.
Vlada je sprejela nekatere poteze, ki jih nevladne organizacije razumejo kot napad nanje. To so na primer aneksi, s katerimi UKOM želi odpovedati programe nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na njegovem razpisu, in omejevanje okoljskih organizacij pri sodelovanju v gradbenih postopkih. Nevladniki vidijo vzporednice z dogajanjem na Madžarskem. Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal z zgodovinarjem s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luko Lisjakom Gabrijelčičem, ki meni, da če se pod krinko izrednega stanja skuša okrniti vlogo civilnodružbenih organizacij, to ni upravičeno. Ugotavlja, da so sredstva za financiranje nevladnih organizacij iz pozicije državnega proračuna zanemarljiva, iz stališča delovanja teh organizacij pa nepogrešljiva.
Mnenja nekaj udeležencev prvomajskih protestov pred parlamentom. Po oceni policije se jih je udeležilo več tisoč ljudi, ki so izražali nezadovoljstvo z ukrepi vlade.
Neveljaven email naslov