Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Saša in Bobi sta oskrbnika Blejske koče nad Pokljuko. Saša si je od nekdaj želela, da bi postala oskrbnica koče v gorah in pred dvema mesecema se ji je uresničila želja. Od takrat pa v koči igra izključno Val 202! Pravi, da ima radio zato, da ga posluša in ni zgolj spremljava v ozadju, temveč že od nekdaj tudi njen sopotnik. Spominja se, da se je ob uspehu rokometašev vozila skozi Rimske Toplice, v poslušanje pa se je tako vživela, da je spregledala omejitev ter naletela na radar. Bobi je včasih poslušal druge radijske postaje, saj se je rodil na Švedskem, kjer je 31 let tudi živel in tam igra drugačna glasba in druge radijske postaje. Če je Val 202 začel poslušati zaradi Saše, sedaj pa ga posluša, tudi ko nje ni tam.
Včasih tudi radio ne igrá gládko ampak ígra gladkó. Ti, ti naglasi. In med našimi poslušalci so tudi taki, ki nas opozarjaj na naše napake, netočne podatke in narobe naglašene besede. Med njimi je tudi naš naslednji gost dušan. Dušan je tudi zmajar, z zmajem je s Šmarne gore poletel več kot 500-krat, seznam narobe naglašenih besed, ki jih je slišal na radiu, tudi na Valu 202 pa je daljši od 3000 zapisov. A nekatere so, čeravno se slišijo še tako čudne, tako zapisane v Pravopisu.
Na kmetiji pri Svetiku, ki je ena od dveh kmetij blizu Spodne Idrije, Val 202 igra tudi v štali. Poslušalec Mario program spremlja in posluša od samega začetka oddajanja Vala 202, včasih je imel še tranzistor, da je radio poslušal tudi med košnjo, da ni zamudil aktualnih vsebin in uspehov slovenskih športnikov. Glasbenik po duši včasih pomaga pri izboru popevke tedna, včasih pa kaj pove tudi v nočnem programu na Prvem. Ne mara, da poslušalci tikajo voditelje, pa tudi, če to počnejo voditelji rez obrazložitve zakaj.
Poslušalec Matevž prihaja iz Ribnice in dela v kovinski industriji, v delavnici pa vsak dan poslušajo Val 202. Všeč mu je, ker najlepše lovi in ker mu nudi najširši spekter vsebin, pa tudi zaradi dobrega razmerja glasbe in govora.
V zgodovini Vala 202 je zabeleženih kar nekaj zanimivih lokacij, s katerih smo vas pozdravljali aktualni in nekdanji Valovci. Oglasili smo se izpod morske gladine, z vrha Triglava, tokrat pa smo šli še višje: na letalo.
Aleksandra Gregorc je zvesta poslušalka Vala 202 že od otroštva. Vez med našo radijsko postajo in Aleksandro pa se je poglobila pred šestimi leti, ko je njeno vas prizadel hud žledolom in kar 16 dni niso imeli elektrike. S pomočjo generatorja je Val 202 pri njih igral tudi v tem času in bil povezava s svetom, od katerega so bili takrat odrezani. Podobne občutje je doživljala tudi ob letošnji epidemiji.
Avto je za mnoge prostor, kjer največkrat poslušajo našo radijsko postajo. Največkrat zjutraj, ko se vozijo v službo in potem v popoldanskih urah, ko se vračajo domov. Obstajajo pa tudi takšni, ki jim volan predstavlja službeno mizo, avtomobilski sedež pa služben stol. In ti radio poslušajo radio od jutra do večera, včasih tudi ponoči. Taksist Frenk je eden tistih taksistov, ki v svojem taksiju vedno vrti Val 202. Pravi, da nas posluša že od kar ve zase in kak dan je skušal poslušati tudi kaj drugega, a je vedno znova prestavil nazaj na Val 202.
Ob 48. rojstnem dnevu Vala 202 predstavljamo zgodbe naših poslušalcev, ki nas poslušajo (tudi) na najbolj nepričakovanih krajih. Svoje zgodbe predstavljajo taksist Frenk, poslušalci Aleksandra, Matevž in Dušan, ki si zapisuje napake, Mario, ki Val 202 posluša tudi v štali, Val 202 pa doni tudi v Blejski koči nad Pokljuko.
Iščemo kraje s slavnimi imeni, ki jih lahko obiščemo, ne da bi prečkali meje. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji verjetno edino Puščavo, ki delno leži na poplavnem območju.
Iščemo kraje s slavnimi imeni, ki jih lahko obiščemo, ne da bi prečkali meje. Ugotavljamo, da sta si Jeruzalem in Jeruzalem na las podobna.
Mladi pravijo, da se od tehnologije ne smemo izolirati, si pa moramo postaviti meje. Kakšna je razlika v razvitosti mesta in podeželja in v katero smer bi se morali obračati: proti tehnologiji ali naravi? Kako sobivata? Če smo skrajni: so nas roboti osvobodili ali zasužnjili? Lahko tehnologija pripomore k vzpostavitvi bolj pravične družbe?
Divji kostanj pogosto srečamo na sprehodih po slovenskih parkih, ob cestah, na trgih … To veličastno drevo je bilo modno zlasti ob koncu 19. stoletja, ostanki teh zasaditev pa so do danes dobili velik kulturni in zgodovinski pomen in mnogi so zaščiteni kot naravni spomeniki. Toda divji kostanj kljub svoji karizmatičnosti ni imun na bolezni, še posebej v zadnjem desetletju ga pesti tako imenovani »kostanjev bakterijski skorjemor«. Kot pri vseh boleznih, je tudi to pot pomembno čimprejšnje ukrepanje, ob čemer slovenski raziskovalci potrebujejo vašo pomoč. Kostanj in bakterijski skorjemor je namreč v središču prvega dela projekta Evropska noč raziskovalcev. Več o tem, kako se lahko v naslednjih mesecih tudi vi prelevite v raziskovalce, pa je povedala dr. Tanja Dreo z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Spomladansko-poletna akcija Val kolesari prinaša štiri oddaje, v katerih bomo spoznavali različne vrste koles.
Šestnajst let mineva, odkar je odšel Ray Charles. Genij, zadrtež, narkoman, tiran in spet genij. Nad klaviaturo in za mikrofonom pravzaprav nikoli ni imel prave konkurence, ko je šlo za blues in gospel. Bluesu in pravzaprav katerikoli muziki je vdihnil dušo in še za časa ustvarjanja ustvaril celo četo posameznikov, ki so mu po najboljših močeh skušali izkazati spoštovanje. Tudi pri nas.
V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular pravi, da se je v času epidemije izkazalo, da je radio tisti medij, ki mu občinstvo najbolj zaupa.
To soboto je na prvem programu naše nacionalne televizije potekala prav posebna oddaja Malih sivih celic, s katero so njeni ustvarjalci zaznamovali konec jubilejne že 25. sezone. Prvo vprašanje je oktobra leta 1994 tekmovalcem kot prvi in nato tudi dolgoletni voditelj zastavil dramski igralec Pavle Ravnohrib, v prvi sezoni so zmagali tekmovalci Osnovne šole Ormož. Od tedaj je minilo 25 sezon, 25 let torej, posnetih je bilo več kot 800 oddaj in zastavljenih več kot 10.000 vprašanj, zamenjal pa se je tudi voditelj oddaje, to je postal vsestranski dramski igralec Nik Škrlec. Nika – ki je medtem že skočil počitnicam naproti – je poklical voditelj Aljaž Golčer.
Mladi razmišljajo o migracijah, rasizmu in multikulturnosti. Kaj je vzrok za odrivanje, celo zavračanje nekaterih družbenih skupin? Lahko sobivamo in kako? Kaj se dogaja v svetu in kako strpni smo Slovenci? Kakšen odnos imamo do drugih oziroma drugačnih?
Na raziskovanje Slovenije se lahko odpravite kar s kolesom, saj se posod po državi razprostirajo zanimive kolesarske poti, primerne tako za cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurni oddih od mestnega življenja. Odpravili smo se v Posočje, zapeljali pa smo se tudi po kolesarskih poteh na Gorenjskem, Kozjanskem in Obsotelju ter po slovenskem delu Dravske kolesarske poti.
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič. Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Neveljaven email naslov