Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Strukturne neenakosti so po svetu dosegale ekstremne razsežnosti že veliko pred izbruhom virusa COVID-19. Pandemija jih je kruto razkrila in še zaostrila. Direktorica mreže evropskih razvojnih organizacij CONCORD Tanya Cox opozarja, da jih moramo nujno nasloviti in začeti graditi bolj vključujoče in trajnostno naravnano gospodarstvo.
V prvi oddaji Val kolesari smo preizkusili cestna kolesa. S kolesarskim trenerjem Miho Koncilijo smo se pogovarjali o tem kako trenirati, kako se obnašati v prometu in kakšno kolo kupiti.
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Oddaja Izodrom, ki je zaznamovala koronaobdobje, je pred dnevi doživela še zadnjo izvedbo. 49. izobraževalnih, zabavnih in izzivalnih vsebin so pripravili naši televizijski kolegi in z njimi polepšali jutro marsikateremu šolarju. Oddaje so se začele kmalu po razglasitvi epidemije, ko so se šole zaprle in so bili šolarji prisiljeni ostati doma. Žur, nepričakovano, čar živosti, ljubezen na prvi pogled, adrenalin ... so besede, ki se jih bodo ob zadnji oddaji spominjali njeni ustvarjalci.
Kakšna je vloga mladih borcev za boljšo okoljsko prihodnost in kako je ta povezana z udeležbo na volitvah? Kako sprejeti kompromis med gospodarstvom in okoljem? Kaj lahko naredi posameznik in kaj pomeni zelena revolucija, razmišljajo štirje okoljsko ozaveščeni mladi. Pravijo, da je okolje sklenjen krog: ko pomagaš sebi, pomagaš drugemu.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je ena izmed najbolj izstopajočih, na nek način pa pa tudi skrivnostnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. Bodisi zaradi učnega programa, načina predajanja znanja, medsebojnih odnosov ali samega prostora. Mnogi smo o njej slišali le iz medijev, izkušenj znancev ali govoric, redko kdo pa je imel možnost zaznati kreativni utrip Akademije in njenih rednih obiskovalcev. V reportaži o tem, kako so vsi AGRFT-jevci pravzaprav ena mala družina, kako jih je karantena izmučila pa tudi nekaj naučila ter kako umetnost ne sme nikoli zaspati v svojem boju za uveljavljanje in obstoj.
Pisanje Sarajevčana Aleksandra Hemona, piše v angleščini, primerjajo z Nabokovom in Kundero. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton. Pravi, da se nasilje nad temnopoltimi prebivalci v Združenih državah, dogaja že od nekdaj. To v Minneapolisu ni novo. Kar je novo, je kontekst. "Epidemija, Trump in trumpizem, kar se dogaja v tem hipu." Kmalu objavimo daljši intervju z Aleksandrom Hemonom, v katerem bo govoril o novem (četrtem) delu filma Matrica, o tem, kako je prvič videl igrati Michaela Jordana v Chicagu in kako se je njegova pisateljska kariera v Združenih državah amerike začela pri uglednem tedniku The New Yorker. Foto: MMCRTVSLO/Reuters
Ljudje letos tožijo o kar hudi sezoni za tiste, ki so alergični na cvetni prah. Je letošnje leto nadpovprečno v koncentracijah cvetnega prahu in obremenitvah zaradi tega? Zanimalo nas bo, kaj na to vpliva in če je katera slovenska regija še posebej izpostavljena visokih koncentracijam cvetnega prahu. Predstavili bomo tudi, kako v posameznem letu potekajo najbolj tipične alergije na posamezen tip cvetnega prahu in katera vrsta cvetnega prahu Slovencem povzroča največ preglavic. Gostja bo Andreja Kofol Seliger, vodja aerobiološkega laboratorija v NLZOH (Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano), ki je edini te vrste v Sloveniji.
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?
Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev. “Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot eni lovci, če ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”
Prejšnji teden so se pred Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo prvič po dolgem času spet v živo srečali študentje 1. letnika Dramske igre. Po približno dveh mesecih karantene so v prostorih fakultete izpeljali uro Tehnike govora. Po 90-ih minutah ogrevanja, interpretiranja in artikuliranja so bili njihovi občutki različni. “Zame je bilo zelo ganljivo. Dva meseca sem vas gledal preko ekrana, samo do prsnega koša, kdaj ste pritekli s hriba, kdaj ste bili še v pižami. Sedaj pa ste tu, pred mano, v živo. Pravi študentje! Zdi se mi, da smo se gledali drugače, kot bi se sicer. Kot, da bi skupaj dali neko težko, intimno zadevo.” – Tomaž Gubenšek, profesor in dekan na AGRFT O poučevanju na daljavo pa smo se pogovarjali tudi z ravnateljem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, Gregorjem Markljem.
Ker so mladi v epicentru družabnega življenja, tokrat govorimo o odnosih, zlasti prijateljskih. Bili naj bi vse bolj razdrobljeni, prehodni in virtualni: pa so res? Kako mladi sklepajo prijateljstva in do kake mere poglobijo ta odnos? Kopičijo stike ali se zanesejo le na bližnje prijatelje?
Četrta majska sobota je bila pred tedni eden najbolj zaželjenih terminov za poroko. Toda koronavirus je tudi javno izkazovanje ljubezni postavil na glavo. Po 6- tedenski prepovedi je od 28. aprila ob upoštevanju preventivnih ukrepov spet mogoče skleniti zakonsko ali partnersko zvezo. Toda številni pari so se vseeno odločili za prestavitev na jesen ali naslednje leto.
Z dr. Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete o posledicah epidemije za slovensko gospodarstvo, novem paketu vladnih ukrepov in turističnih bonih, ki naj bi pomagali preživeti najhuje prizadetemu sektorju.
Bohemian Rhapsody je edina skladba, ki je bila dvakrat naj božični singel, edina skladba v Veliki Britaniji, ki je bila na prvem mestu v dveh različnih letih, prva skladba, ki je preživela devet tednov na prvem mestu glasbene lestvice v Veliki Britaniji. Izšla je na plošči A Night at The Opera.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
Neveljaven email naslov