Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov