Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov