Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Neveljaven email naslov