Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na “radijskem listu” so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster ter diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?
"Mislim, da res lahko rečemo, da je vsaka družba tako razvita, kot je razvita njena kultura," pravi študentka igre Tara Kuster. Kako razvita je naša?
To je oddaja z vpisno številko 17-05-2020. Tema je umetnost in kultura, na “radijskem listu” pa so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster in diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?
Sogovorniki so:
Andrej Omejc, študent 3. letnika medicine in 3. letnika saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Medicino je izbral, ker želi pomagati ljudem in ni rezervni načrt za glasbeno udejstvovanje, si pa brez saksofona ne zna predstavljati svojega življenja. Igra ga od osmega leta in pravi, da je prijeten odmor med branjem medicinskih učbenikov. Sodeloval je tudi v orkestru EUYO (European Union youth orchestra), v katerem igrajo glasbeniki iz vseh držav članic Evropske unije.
Pozitivno pri študiju kakršne koli vrste umetnosti je, da se odločiš, da bo to, kar je bil prej morda samo tvoj konjiček, postalo poklic. Je pa problem po koncu študija, ko se srečuješ z odnosom: zakaj bi te nagradili za tvoje delo. Nastane problem pojmovanja, ali je umetnost delo ali ne, kako to razumeti in nagraditi. To je precej drugače kot v medicini, kjer se izučiš za medicinsko delo in ni dvoma, ali je to delo. Obstaja zaupanje, da imaš za sabo ogromno strokovnega dela. Umetniki, četudi imajo za sabo leta in leta študija, takega odnosa in zaupanja ne uživajo. Kultura je vir ponosa. Je temelj narodne zavesti, zato je v njo treba stalno vlagati, čeprav je pogosto na udaru tega, da je parazitizem, pobiranje denarja. Ustroj sveta je tak, da boš po koncu službe raje poslušal neko skladbo s tremi akordi in zraven zaspal, kot pa enourno Beethovnovo simfonijo. Z novimi tehnologijami pa k nam, na voljo širšemu občinstvu, tudi vrhunska umetnost. Recimo zdaj so najboljši svetovni orkestri odprli svoje digitalne knjižnice. Upam, da bo vrhunska umetnost dostopna vsem in bo širša družba prepoznala razliko med slabim in kakovostnim delom.
Sara Stiplovšek, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ljubiteljica umetnosti, čaja in dobrih debat. Živi v Ljubljani in se prijavlja na magistrski študij v tujini, ob tem pa se ukvarja z vlogo in pomenom oblikovanja v svetu.
Mislim, da je zmotno mišljenje, da lahko najdemo uspešne umetnike pri petih, šestih letih. Zakaj ne bi vseh spodbujali k ustvarjanju. Ne moreš ustvarjati samo za denar, mislim, da vsi umetniki želimo ustvarjati zaradi srca in duše. Vsi, ki smo se znašli na kreativnih študijih, na je na neki način uspelo obdržati kanček otroškega veselja do ustvarjanja. To je bistvenejše kot spuščanje ljudi skozi sito in iskanje najboljšega. Preprosto bi morali vse otroke spodbujati in jim dati možnosti za ustvarjanje. Tudi moji starši so umetniki, tako da sem imela to podporo. V učnem sistemu za osnovnošolce pa bi lahko marsikaj naredili drugače, več bi lahko bilo učenja skozi igro in ustvarjanje. Mlade oblikovalce bi morali spodbujati in učiti, da je v nas moralni kompas, ki bi mu morali slediti in se zavzemati za pomembne družbene spremembe. Na tem je premalo poudarka. Ethics for The Starving Designer je mini manifest, s katerim se lahko oblikovalci zavzamejo, da bodo, ko je to le mogoče, ravnali moralno in družbeno odgovorno. Je pravi umetnik vedno trpeči? Ne. Tudi srečni ljudje lahko zelo uspešno in dobro ustvarjajo. To je nevarna misel: da moraš trpeti, da boš dober. Ni pa nujno umetniški poklic najbolj prijazen za denarnico.
Tara Kuster, 20-letna študentka igre na MGA Academy of Performing Arts v Edinburghu na Škotskem. Zanimajo jo kultura, umetnost, psihologija in medosebni odnosi.
V tem času, ko je vse potihnilo, so ljudje začeli gledati filme. Kultura in umetnost polnita ljudi, jih navdihujeta, poleg vsakdana jim dajeta voljo, motivacijo za naprej. Denar se porablja za kulturo, a se porablja z razlogom: od ljudi za ljudi. Dajemo, nismo paraziti. Ne vem, zakaj bi kulturo krčili. Mogoče še nismo tako daleč, da bi razumeli, da so knjiga, pesem, film tisto, kar dajejo ljudem upanje za naprej. Si pa umetnosti ne zberemo, ker se tu pretaka ne vem koliko denarja, temveč zato, da izrazimo svoja občutja, mišljenje. Noben poklic ni garancija za finančno lagodno življenje. Tudi z umetnostjo se da dobro živeti, če se naučiš jadrati. Sem pa opazila, da veliko znancev več ne gleda serij in filmov, temveč jih ima za zvočno kuliso. To se mi zdi žalostno. Na ta način film izgublja svoj čar. Tudi sama kdaj pogledam kako serijo prehitro, ne morem niti razmisliti o zgodbi. Netflix ustvarja manj kakovostne vsebine, bolj si prizadevajo za kvantiteto. Popularna kultura tako izgublja umetniško noto.
Žiga Roš, študent ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Zanimajo ga različni žanri ilustracije, saj ta zajema veliko področij. V sklopu akademije je tako ustvarjal na področju znanstvene ilustracije (botanična ilustracija, tehnično navodilo ipd.) ter na področju domišljijske ilustracije. Zanima ga tudi umetniška grafika.
Vedno sem rad risal in se zato odločil za to študijsko smer. To je bil najprej prosti čas, zabava, pozneje sem začel o tem razmišljati kot o karierni poti. Pravzaprav v četrtem letniku, ko sem listal po katalogu različnih fakultet in študijskih smeri. Že v otroštvu in najstništvu se začneš usmerjati, dobiš neke potrditve iz okolja. Nazadnje pa si ti sam tisti, ki se odločiš. Pomembno se mi zdi tudi povezovanje med različnimi sferami umetnosti. So soodvisne. Igra potrebuje gledališki plakat, glasbenik potrebuje vizualno podobo, mi pa potrebujemo njih. Mogoče sem imel celo občutek, da je bilo zaradi krize več razpisov, tudi razpisov na temo krize: oblikovanja plakatov, ki ozaveščajo družbo o hipnem stanju. Kultura pomaga pri samorefleksiji. Oblikovanje je delo za ljudi, tako lahko nekaj prodajaš ali sporočaš ideje, ozaveščaš ljudi. Do neke mere bi moral biti vsak umetnik družbeno odgovoren oziroma razmišljati, kako lahko sporočilo vpliva na ljudi.
Na “radijskem listu” so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster ter diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?
"Mislim, da res lahko rečemo, da je vsaka družba tako razvita, kot je razvita njena kultura," pravi študentka igre Tara Kuster. Kako razvita je naša?
To je oddaja z vpisno številko 17-05-2020. Tema je umetnost in kultura, na “radijskem listu” pa so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster in diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?
Sogovorniki so:
Andrej Omejc, študent 3. letnika medicine in 3. letnika saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Medicino je izbral, ker želi pomagati ljudem in ni rezervni načrt za glasbeno udejstvovanje, si pa brez saksofona ne zna predstavljati svojega življenja. Igra ga od osmega leta in pravi, da je prijeten odmor med branjem medicinskih učbenikov. Sodeloval je tudi v orkestru EUYO (European Union youth orchestra), v katerem igrajo glasbeniki iz vseh držav članic Evropske unije.
Pozitivno pri študiju kakršne koli vrste umetnosti je, da se odločiš, da bo to, kar je bil prej morda samo tvoj konjiček, postalo poklic. Je pa problem po koncu študija, ko se srečuješ z odnosom: zakaj bi te nagradili za tvoje delo. Nastane problem pojmovanja, ali je umetnost delo ali ne, kako to razumeti in nagraditi. To je precej drugače kot v medicini, kjer se izučiš za medicinsko delo in ni dvoma, ali je to delo. Obstaja zaupanje, da imaš za sabo ogromno strokovnega dela. Umetniki, četudi imajo za sabo leta in leta študija, takega odnosa in zaupanja ne uživajo. Kultura je vir ponosa. Je temelj narodne zavesti, zato je v njo treba stalno vlagati, čeprav je pogosto na udaru tega, da je parazitizem, pobiranje denarja. Ustroj sveta je tak, da boš po koncu službe raje poslušal neko skladbo s tremi akordi in zraven zaspal, kot pa enourno Beethovnovo simfonijo. Z novimi tehnologijami pa k nam, na voljo širšemu občinstvu, tudi vrhunska umetnost. Recimo zdaj so najboljši svetovni orkestri odprli svoje digitalne knjižnice. Upam, da bo vrhunska umetnost dostopna vsem in bo širša družba prepoznala razliko med slabim in kakovostnim delom.
Sara Stiplovšek, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ljubiteljica umetnosti, čaja in dobrih debat. Živi v Ljubljani in se prijavlja na magistrski študij v tujini, ob tem pa se ukvarja z vlogo in pomenom oblikovanja v svetu.
Mislim, da je zmotno mišljenje, da lahko najdemo uspešne umetnike pri petih, šestih letih. Zakaj ne bi vseh spodbujali k ustvarjanju. Ne moreš ustvarjati samo za denar, mislim, da vsi umetniki želimo ustvarjati zaradi srca in duše. Vsi, ki smo se znašli na kreativnih študijih, na je na neki način uspelo obdržati kanček otroškega veselja do ustvarjanja. To je bistvenejše kot spuščanje ljudi skozi sito in iskanje najboljšega. Preprosto bi morali vse otroke spodbujati in jim dati možnosti za ustvarjanje. Tudi moji starši so umetniki, tako da sem imela to podporo. V učnem sistemu za osnovnošolce pa bi lahko marsikaj naredili drugače, več bi lahko bilo učenja skozi igro in ustvarjanje. Mlade oblikovalce bi morali spodbujati in učiti, da je v nas moralni kompas, ki bi mu morali slediti in se zavzemati za pomembne družbene spremembe. Na tem je premalo poudarka. Ethics for The Starving Designer je mini manifest, s katerim se lahko oblikovalci zavzamejo, da bodo, ko je to le mogoče, ravnali moralno in družbeno odgovorno. Je pravi umetnik vedno trpeči? Ne. Tudi srečni ljudje lahko zelo uspešno in dobro ustvarjajo. To je nevarna misel: da moraš trpeti, da boš dober. Ni pa nujno umetniški poklic najbolj prijazen za denarnico.
Tara Kuster, 20-letna študentka igre na MGA Academy of Performing Arts v Edinburghu na Škotskem. Zanimajo jo kultura, umetnost, psihologija in medosebni odnosi.
V tem času, ko je vse potihnilo, so ljudje začeli gledati filme. Kultura in umetnost polnita ljudi, jih navdihujeta, poleg vsakdana jim dajeta voljo, motivacijo za naprej. Denar se porablja za kulturo, a se porablja z razlogom: od ljudi za ljudi. Dajemo, nismo paraziti. Ne vem, zakaj bi kulturo krčili. Mogoče še nismo tako daleč, da bi razumeli, da so knjiga, pesem, film tisto, kar dajejo ljudem upanje za naprej. Si pa umetnosti ne zberemo, ker se tu pretaka ne vem koliko denarja, temveč zato, da izrazimo svoja občutja, mišljenje. Noben poklic ni garancija za finančno lagodno življenje. Tudi z umetnostjo se da dobro živeti, če se naučiš jadrati. Sem pa opazila, da veliko znancev več ne gleda serij in filmov, temveč jih ima za zvočno kuliso. To se mi zdi žalostno. Na ta način film izgublja svoj čar. Tudi sama kdaj pogledam kako serijo prehitro, ne morem niti razmisliti o zgodbi. Netflix ustvarja manj kakovostne vsebine, bolj si prizadevajo za kvantiteto. Popularna kultura tako izgublja umetniško noto.
Žiga Roš, študent ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Zanimajo ga različni žanri ilustracije, saj ta zajema veliko področij. V sklopu akademije je tako ustvarjal na področju znanstvene ilustracije (botanična ilustracija, tehnično navodilo ipd.) ter na področju domišljijske ilustracije. Zanima ga tudi umetniška grafika.
Vedno sem rad risal in se zato odločil za to študijsko smer. To je bil najprej prosti čas, zabava, pozneje sem začel o tem razmišljati kot o karierni poti. Pravzaprav v četrtem letniku, ko sem listal po katalogu različnih fakultet in študijskih smeri. Že v otroštvu in najstništvu se začneš usmerjati, dobiš neke potrditve iz okolja. Nazadnje pa si ti sam tisti, ki se odločiš. Pomembno se mi zdi tudi povezovanje med različnimi sferami umetnosti. So soodvisne. Igra potrebuje gledališki plakat, glasbenik potrebuje vizualno podobo, mi pa potrebujemo njih. Mogoče sem imel celo občutek, da je bilo zaradi krize več razpisov, tudi razpisov na temo krize: oblikovanja plakatov, ki ozaveščajo družbo o hipnem stanju. Kultura pomaga pri samorefleksiji. Oblikovanje je delo za ljudi, tako lahko nekaj prodajaš ali sporočaš ideje, ozaveščaš ljudi. Do neke mere bi moral biti vsak umetnik družbeno odgovoren oziroma razmišljati, kako lahko sporočilo vpliva na ljudi.
Marjeta Pija Cevc je uršulinka in direktorica podjetja. Kako dojema svoje delo in poslanstvo? Kam je shranila transparent, s katerim je skupaj s sestrami spodbujala slovenske košarkarje, in zakaj ne nosi redovnega pokrivala?
Pogovor s filozofom Alešem Bunto, znanstvenim sodelavcem na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, o tem, zakaj je po pol stoletja izhajanja Alan Ford s paleto nepresežnih likov še vedno neprekosljiv in večno aktualen.
Zdaj pa nekaj za jadralske sladokusce, ki radi spremljajo podvige najboljših v jadralnem športu in prisegajo na najbolj prestižne svetovne regate, na primer Pokal Amerike ali Jadranje okrog sveta, imenovano Ocean Race Očitno je na vidiku nekaj novega, nekaj ogromnega, nekaj kar naj bi združilo svetovno jadralsko družino, od tekmovalcev v olimpijskih razredih, do jadralcev na največjih, maxi regatnikih in vse vmes. Tekmovanje po vzoru svetovnega nogometnega prvenstva, imenovano SSL GOLD CUP ali, v prostem prevodu, ZLATI JADRALSKI POKAL, so v ponedeljek predstavili v središču olimpizma, v Olimpijskem muzeju v Lozani.
V Novi Gorici načrtujejo prenovo večjega dela javnih prostorov v Cankarjevi naselju. Posodobili bodo prostore med stanovanjskimi bloki in jih bolje prilagodili potrebam vseh generacij za druženje, igro in rekreacijo. Tako bo v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb soseska, ki je nastala pred več kot 50 leti dobila novo podobo. Več je Borisu Žgajnarju povedal župan Mestne občine Nova Gorica, Klemen Miklavič. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, s kakšnimi načrti prenove se ukvarjajo v Murski Soboti.
15. april je dan, na katerega se je leta 1452 rodil eden najbolj vsestranskih in nadarjenih ljudi v zgodovini – mojster Leonardo Da Vinci, ki ga ne poznamo le kot avtorja slik, kot sta Mona Lisa in Zadnja večerja, ali najdražje umetnine vseh časov – Odrešenika sveta, ki so ga pred dobrim letom dni prodali za skoraj 400 milijonov evrov – ampak tudi kot utemeljitelja popolnoma nove smeri v slikarstvu. Sicer pa je leto 2019 leto, ko se bomo 2. maja spomnili natanko 500 let, ki so minila od njegove smrti.
Kdaj je televizijska serija Igra prestolov postala svetovni fenomen? Maruša Kerec debatira s poznavalcema in oboževalcema Boštjanom Gorencem Pižamo in Gregorjem Budalom.
Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.
"Nikoli ne vemo kdaj se obrnejo stvari, ampak se mi zdi, kot da se jih nikoli ne naučimo, da gre tu enostavno samo za človeško preživetje in željo po boljšem življenju, ki pa je tudi osnovna človekova pravica," poudarja Maja Ahac, ki je po vodenju humanitarne in razvojne organizacije Adra v Sloveniji zdaj v Bruslju prevzela vlogo vodje zagovorništva na področju Evrope ter pokriva področje komunikacij pri Adri Evropa.
V medijih in na družabnih omrežjih odmeva najnovejše odkritje na področju astrofizike. Raziskovalci pri porjektu Event Horizon Telescope so na več hkratnih novinarskih konferencah po vsem svetu predstavili prvo fotografijo črne luknje v nam bližnji galaksiji M87. V studiu se nam je pridružil astrofizik prof. Tomaž Zwitter.
Na Ptuju so dela za prenovo mestne tržnice v polnem teku. S tem občani na tem delu mesta lahko pričakujejo tudi trajnostno prometno ureditev ter večnamenski prireditveni in kulturni prostor. Tako v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v najstarejšem slovenskem mestu nastaja urejen, urbani prostor. Več je Borisu Žgajnarju povedala vodja projekta na Mestni občini Ptuj, Mojca Horvat. Tako bodo predvidoma na Ptuju končali s prenovo celotnega dela mesta, ki bo občanom in obiskovalcem ponudil drugačno izkušnjo, dodaja vodja projekta na Mestni občini Ptuj, Mojca Horvat. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, s kakšnimi načrti prenove se ukvarjajo v Novi Gorici.
"Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih."
Sedem tisoč svetovnih športnikov, 27 tudi iz Slovenije. Med njimi tudi 21-letni Mario, ki se je s specialne olimpijade v Abu Dabiju vrnil s srebrno in bronasto medaljo. “Saj tudi če ne bi dobil medalje, bolj pomembno je to, da sem videl svet. To mi več pomeni.” Specialci, kot jim pogosto rečejo, so športniki z motnjo v duševnem razvoju, v Mariboru za športno udejstvovanje nekaterih specialcev skrbi specialna pedagoginja iz osnovne šole Gustava Šiliha Helena Gril. “Oni so zelo iskreni, srčni, borbeni. Kar zadeva šport, se lahko od njih marsičesa naučimo; poštenosti, pravega športnega duha, v ozadju ni poživil, ničesar, s svojo sposobnostjo dajo vse od sebe.” Pove ganjena, s solznimi očmi. Da je to delo, pri katerem je vključenih veliko čustev, je jasno. To je način življenja. In ko delaš s specialci, resnično spoznaš, kdo si. Spoznajte njih (in sebe).
Instant zvezdniki, tehnološki nadzor, selfiji ter novodobni spletni voajerizem in ekshibicionizem so nekateri glavni motivi knjige Videni, ki jo je na ogled postavil avtor antropolog dr. Dan Podjed. Gre za antropološko raziskavo spletnih fenomenov, v kateri tudi skozi lastne zgodbe in anekdote raziskuje, kako se naše obnašanje na spletu vključuje v širši družbeni kontekst in kakšne posledice ima to obnašanje za naše medosebne odnose. Sprašuje se o novodobnem razkazovanju na spletnih družbenih omrežjih, s katerim dopuščamo vpogled v našo intimo in zasebnost množici prijateljev ali anonimnežev ter hkrati represivnim organom in tehnološkim gigantom dajemo kupe podatkov o našem načinu življenja.
V Mariboru nastaja največji skate park v Sloveniji. Pri mestni občini so ga skupaj z Rolkarsko zvezo Slovenije načrtovali tako, da bo primeren tudi za izvedbo mednarodnih tekmovanj. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se parka lotili tako, da bo vseboval vse prvine, ki jih zahteva tovrsten sodoben poligon. Več je Borisu Žgajnarju povedal vodja iniciative »Maribor ZA sk8park« in predsednik Rolkarske zveze Slovenije Iztok Šumatić. Potencial urbanega športa z mariborskim skate parkom se torej razvija v pravi smeri, dodaja predsednik Rolkarske zveze Slovenije Iztok Šumatić. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, kako napreduje prenova mestne tržnice na Ptuju.
Miha Šalehar se oglaša iz Amsterdama in potrjuje govorice: izvirna slovenska serija končno na Netflixu.
V nedeljskem večeru smo se odpravili po nenavadnih krajih - recimo v muzej gorčice v Wisconsinu, ki ga je ustanovil nekdanji pravnik Barry Levenson. Barry je začel gorčice zbirati leta 1986, za to pa naj bi bil kriv poraz bejzbolske ekipe Boston Red Sox, za katero navija. Vse skupaj se je začelo kot hobi, ki je nato leta 1991 prerasel v poklic, saj je imel Barry nenadoma doma zbirko te oker specialitete. Tako vneto jih je kupoval - semena, namaze … kar koli. Samo da je gorčica. In iz nekaj takratnih kozarcev se je zbirka razširila v zavidljivo število. "Mi imamo največjo svetovno zbirko goričic, več kot 6000 različnih vrst jih najdete v našem muzeju, in to z vsega sveta. Dve sta tudi iz Slovenije - ena je od Kolinske, druga od Naturete," - Barry Levenson Poleg gradu Alnwick v Veliki Britaniji pa stoji poseben vrt, poln vodnjakov, vodnih skulptur in ene velike posebnosti - več kot sto strupenih rastlin. Trevor Jones je tamkajšnji glavni vrtnar in pravi, da bolj ko so groteskne podrobnosti o smrtih z zastrupitvijo, bolj so ljudje navdušeni. "Recimo opojno kaduljo so v Veliki Britaniji prepovedali prodajati. To je halucinogena rastlina, mladostniki so poznali njene učinke, iz njenih listov so tako kuhali čaj. Ko so spili ta čaj, so mislili, da lahko letijo. Veliko otrok je tako šlo na mostove nad avtocesto in skočilo dol, misleč, da znajo leteti. Ampak so skočili v smrt," - Trevor Jones
Plesala je z Justinom Bieberjem, koreografirala lasvegaške nastope Britney Spears, Willu Smithu pripravila koreografijo na lanskem svetovnem prvenstvu v nogometu v Rusiji, a kljub sodelovanju s svetovnimi zvezdniki pravi, da jo bolj veseli, ko dela z nezvezdniki. “Lahko me zbudite sredi noči in vam bom to odgovorila. Če nekomu pomagam z učenjem, da doseže svoj cilj, to je veliko več kot koreografiranje za nekatere zvezdnike.” Svetovno znana plesalka in koreografinja Nika Kljun je prava garačka, v Slovenijo pride dvakrat na leto, na prste obeh rok pa lahko prešteje, koliko dni je delala v svojem življenju.
Facebook je na svojih strežnikih hranil gesla uporabnikov Facebooka, Instagrama in aplikacije Facebook Lite. Notranja revizija je pokazala, da do gesel ni dostopal nihče, a je previdnost vseeno upravičena. Kako se je to sploh zgodilo, kakšno je tveganje in kaj je dobro geslo, bo povedal Gorazd Božič, vodja nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT.
Naša največja raziskovalna ustanova Inštitut Jožefa Stefana ta teden zaznamuje 70 let delovanja, kar so in še bodo pospremili s številnimi predavanji, razstavami in še čim. Na sinočnji slavnostni akademiji v Cankarjevem domu so med drugim podelili zlat znak Jožefa Stefana, ki ga prejmejo avtorji najodmevnejših doktoratov, podeljenih v Sloveniji v preteklih treh letih. Direktor inštituta Jadran Lenarčič je med drugim poudaril, da letošnje praznovanje posvečajo “mladim, njihovi robotizirani prihodnosti ter odločilni vlogi znanosti in naprednih tehnologij pri humanizaciji in napredku družbe“. Kot zanimivost – na oder so v vlogi moderatorja dogodka postavili kar robota, ki ga je iz ozadja nadzorovala veččlanska ekipa.
Kako pomembno je pametno ravnanje z energijo v mestih, se zavedajo tudi v mestni občini Velenje. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se odločili za spodbujanje energetske učinkovitosti in popolnoma prenovili nekaj stanovanjskih objektov v njihovi lasti. Več je Borisu Žgajnarju povedala višja svetovalka na uradu za razvoj in investicije mestne občine Velenje, Blaženka Čujež. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo se odpravljamo v Maribor, kjer nastaja največji skate park v Sloveniji.
Neveljaven email naslov