Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
Matej Vranič je poklicni fotograf in filmar, ki najbolj uživa, ko dela fotografske ali video zgodbe, povezane z živalmi, za kar je leta 2017 dobil tudi naziv najboljši naravoslovni fotograf. Njegovi protagonisti samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic so bile slovenske žabe, divje živali v mestu in različne ptice. Prav o pticah Šaleške doline je 2018 posnel svoj prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Jeseni pa bo premiero doživel njegov drugi naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija o manj pogosto izpostavljenih vrstah sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, žuželk in rastlin. Danes je premiero doživel napovednik za film, na Facebok strani Divja Slovenija in Živim z NATURO 2000 pa je na voljo tudi posnetek današnjega pogovora s celotno filmsko ekipo.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v sodelovanju z mrežo SCORE, ki so se ji leta 2017 pridružili tudi raziskovalci z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan, je danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020. Uporabo teh v ciljni populaciji ocenjujejo s pristopom, ki se imenuje epidemiologija odpadnih vod. Ta temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih proizvodov presnove. Več nam je povedala prof. dr. Ester Heath z odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.
Številne študije kažejo, da globalno segrevanje poleg neposrednega vpliva na planet Zemlja vpliva tudi na vedenje ljudi, saj naj bi bili ti ob višjih temperaturah bolj nagnjeni k agresivnemu vedenju. Poljudno-znanstveni dokumentarni filmi so gledalcem zanimivi, a nebiologom velikokrat nerazumljivi. Biolog Edo Džafić se je nad njimi zaradi BBC-ove serije Sinji planet navdušil že kot otrok.
Od začetka epidemije se je čas, ki ga preživimo na pametnih napravah in ob različnih zaslonih, skokovito dvignil. Delo od doma, šolanje na daljavo, druženje preko zaslonov. Prezgodnja in čezmerna uporaba zaslonov pa ima lahko še posebej škodljive učinke na otrokov razvoj in zdravje. V Sloveniji pediatri namreč že opažajo posledice pretirane uporabe zaslonov pri otrocih. Tudi zato so pri Zdravniški zbornici Slovenije pripravili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Benjamin Džinić - Ghet svoj glasbeni svet gradi že dve desetletji in je eden izmed boljših ustvarjalec beatov na domačih tleh. A kot poudarja, je v prvi vrsti raper. Domača scena ga pozna po nonšalantnem, uličarskem flowu ter osebnoizpovednih, družbenokritičnih, predvsem pa nepredvidljivih besedilih. Kot večina pripadnikov velenjske hiphopovske subkulture je tudi sam začel kot najstnik ob družbi in pomoči podobnomislečih duš med betonskimi bloki industrijskega mesta. "V 8. razredu bi moral na valeto, pa sem raje šel na svoj prvi koncert. Oče mi je rekel, naj ne hodim domov, če bom to naredil. Pa sem vseeno šel. Pa ni bilo nič. Mama mi je odprla, oče je bil jezen, ker je moral on namesto mene plesati. Aja, pa oprosti, Nadja!" Ob boku z Nemirjem in Mentally Ill-om so ustvarjali prve skladbe, ko pa se je vse bolj zdelo, da lahko postane resno, je prišla tudi potreba po dobrih instrumentalih za rap. Ghet je točno vedel, kakšne beate si želi in se jih je zato lotil delati kar sam. Sledila je kompilacija ILL TAPE VOL. 01, kmalu je bila del mixtapa Radio Banga Vol. 10, sledile pa so prve produkcije aranžmajev, nato pa se je leta 2011 zgodil Mrigz'N'Ghet Hitz. Ghet ima v svoji bazi veliko beatov – "Ghet Heatov", a ker glasbe ni nikoli preveč, nenehno raziskuje, posluša, shranjuje, razvršča in ustvarja nove instrumentale. Sodeloval je že z veliko domačimi raperji – Emkejem, Zlatkom, Mirkom, Ženo, Drillom, Mitom ... Zadnje čase pa ustvarja tudi skupaj s Stalkerjem in Sladico. Najraje se loteva večjih projektov, na primer produkcij albumov, da se lahko umetniku posveti bolj kakovostno. A čeprav je glasbe neskončno, ni vsa "uporabna". "Nekaterih komadov ne semplam, ker so preveč dobri, jih preveč spoštujem. Zavrtim si komad, ga poslušam vedno do konca, ne vem, kaj bi vzel iz njega, tako dober je. In kaj boš potem? Poslušaš ga vse življenje in to je to. In upaš, da ga ne slišiš v kakem drugem beatu."
Kralj reggaeja je po štirih desetletjih še vedno simbol miru, enotnosti in ljubezni, poet z globokimi verskimi in političnimi idejami
Diana Dajčman in Katrin Žnidarčič razlagata, zakaj so mladi bitko za okolje prevzeli na svoja pleča, kdo jih podpira in kdo pri tem ovira. Kako se zoperstaviti apatiji ob katastrofičnih okoljskih napovedih in kako se boriti za boljši svet, da pri tem ne izgoriš? Kdaj se v mlade naseli nemir, celo krivda in čemu bi se za boljši svet bili pripravljeni odpovedati?
Ob 50-letnici Mednarodnega društva za preučevanje, gojenje in varovanje mesojedih rastlin letos prvič praznujemo tudi svetovni dan, posvečen tem nenavadnim predstavnicam rastlinskega sveta. Mesojedkam bomo tako odslej namenili vsako prvo sredo v maju. V ta namen so ta teden v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani v vlažnem tropskem rastlinjaku pripravili prav posebno razstavo. Med mesojede rastline nas je popeljal vrtnar Jure Kališnik.
Odgovori: Asiago, Fischer, Eva Mori, športnica, ki smo jo iskali, pa je smučarska tekačica Anamarija Lampič.
"Sem Mojca Zorko in delam na Slovenski tiskovni agenciji. Ob dnevu svobode medijev si želim le delati. Profesionalno, neodvisno, brez skrbi in borbe za eksistenco kolegic in kolegov. Želim si, da sveta ne bi spremljali le prek družbenih omrežij, pač bi spremljali in presojali relevantne novinarske vsebine. Novinarji, ki spoštujejo profesionalne standarde, so pomembni za obveščenost družbe, čeprav bi vas nekateri radi prepričali v nasprotno. Ja, pomembno je v kakšnih okoljih delajo." Ob mednarodnem dnevu svobode medijev razmišljajo: Mojca Zorko, STA; Igor Evgen Bergant, RTV Slovenija; Alice Petren, švedski javni radio; Maja Sever, HRT; Peter Žerjavič, Delo; Eva Jung, danska preiskovalna novinarka; Timotej Milanov, Vestnik; Uroš Esih, Delo; Janko Petrovec, RTV Slovenija in Žana Vertačnik, Večer
S tem, ko so se zaprle gostilne, se je spremenil tudi naš način obedovanja. Namesto srečanj s sodelavci ali prijatelji ob kosilu ali večerji, si hrano naročamo v službo ali domov. Če nam jih v manjših mestih gostinci še vedno pripeljejo z lastnim prevoznim sredstvom, dostavljalce v večjih slovenskih mestih prepoznate po rdečih torbah z napisom E-hrana, še precej bolj prepoznavni in številčnejši pa so svetlo modre škatle v lasti finskega podjetja Wolt. Na hrbith in v naročjih jih v Sloveniji nosi 500 Woltovih partnerjev dostavljalcev. Z enim izmed njih se je srečala in pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Darja Ramšak Tešić je diplomirana medicinska sestra, ki dela v dispečerskem centru Maribor. Željko Tešić je diplomirani zdravstvenik, zaposlen v urgentnem centru Celje. Imata tri otroke. Obdobje korone je zanju izjemno naporno. Dogovarjanje za snemanje je zahtevalo veliko koordinacije, saj ni veliko trenutkov, ko ni eden od njiju v službi. V okolici Celja ju je obiskal Gorazd Rečnik.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letos beležijo porast mišje mrzlice, bolezni, ki so jo pri nas prvič zabeležili leta 1954. Gre za bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi in se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih teh živali. Več primerov te bolezni pa pomeni tudi povečanje mišje populacije, oziroma mišje leto, ki pride na vrsto po letu, ko je bilo v naravi dovolj hrane. Kateri listavec je kriv za porast populacije glodavcev? Še več zanimivosti o miših in drugih glodavcih bo povedal muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, profesor doktor Boris Kryštufek, ki je lani prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev.
"Tukaj smo" je majhna skupnost ljudi, ki se v Sloveniji srečuje s številnimi problemi in rasizmom. S časopisom želijo deliti izkušnje življenja v Sloveniji. Verjamejo v pravičnost za vse ljudi, v enakopravnost in mir. Objavljajo zgodbe o življenju beguncev v Sloveniji.
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni, sicer večinoma v ozadju, prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce je TV režiser, noči, če ni športnih dogodkov in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi.V devetdesetih je bedel ob razvoju domačega hip hopa, r&bja in funka. S svojimi miksi, v katerih združuje različne žanre, je zelo prepoznaven na slovenski urbani glasbeni sceni. Začel je z vrtenjem glasbe na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hip hop. Njegov najljubši način ustvarjanja nove glasbe je proces, ki se mu reče mashup. "Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksat skupaj in lahko res vidimo, kako glasba je enaka."
Ponovna rast priljubljenosti zvoka kot medija za podajanje informacij se kaže tudi med mladimi. V Četrtnem mladinskem centru Črnuce je lani začel nastajati Radio Basement, internetni medij za poročanje, angažiranje in dialog, njegov namen pa je soustvarjati odprto in strpno družbo. Mlada ekipa s svojim delom naslavlja mlade. Z razlicnimi družbenimi tematikami, ki so v drugih medijih zaradi preobilice drugih informacij velikokrat spregledane, želijo med mladimi spodbujati angažiranost, ki je iztočnica za poglobljeno razmišljanje.
Reportaža o jugoslovanski vojaški letalski šoli, v kateri so prve letalske korake naredili tudi številni piloti, ki so se pozneje zaposlili pri nekdanjem nacionalnem letalskem prevozniku Adirii Airways, postali stebri domačih aeroklubov oziroma uslužbenci Javne agencije za civilno letalstvo. Tam je danes na oddelku za licenciranje pilotov zaposlen tudi Andrej Perc, Izolan, ki se je izšolal na letalski vojaški akademiji v Zadru, postal izvrsten pilot in se prebil v legendarno akrobatsko skupino Leteče zvezde, kateri je tudi poveljeval. V pogovoru je med drugim obudil spomine na čase, ki jih je v drugačen kontekst postavil razpad nekdanje države.
Pred pragom so prvomajske počitnice, kaj pa potovanja? Na vprašanja poslušalcev je odgovarjal Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve.
22. aprila obeležujemo dan tabornikov. Letos Zveza tabornikov Slovenije praznuje 70 let od ustanovitve oz. prve skupščine, ki je potekala 22. aprila 1951. Takrat so ustanovili Združenje tabornikov Slovenije, ki se je osem let kasneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije, ta pa je bila leta 1994 sprejeta v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja kot nacionalna skavtska organizacija.
Neveljaven email naslov