Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov