Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
Europark je nastal na nekdanjem odlagališču jalovine in odpadkov iz rudnikov. Ruardi, kraj kamor so odlagali material, so spremenili v športno-rekreativni park.
Druga epizoda zanimivosti o Japonski, ki jih pripravljamo v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Z japonologinjo Vesno Stopar se poleg prosim in hvala naučimo, kako se opravičiti in poiskati nekaj za pod zob.
Ameriški dokumentarni zgodovinski film Mission Mt. Mangart ali po naše Misija Mangart o smučarski tekmi ameriških vojakov 10. gorske divizije junija 1945 še čaka na svetovno in slovensko premiero, čeprav je že pritegnil pozornost filmskih kritikov. S slovenskimi prevodi naj bi bil za premiero na slovenskih tleh nared prihodnje leto, medtem ko ga bodo krstno predstavili 11. novembra v Denverju v Koloradu na dan veteranov. Z avtorjem, scenaristom, režiserjem in producentom filma Chrisom Anthonyjem se je v Bovcu pogovarjala Mariša Bizjak.
Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži.
Družina Valjavec je v osrčju Pokljuke pred štirinajstimi leti odkrila Vilo Triglav in se vanjo zaljubila. Tadej in njegova soproga Mateja sta velika ljubitelja narave, odločitev za nakup in prenovo pa je bila dobro premišljena, a nikakor težka.
Smo sredi glavne turistične sezone, zato turistov - tako domačih kot tujih - v Sloveniji ne manjka, V potujoči studio Tokio Doma smo povabili Barbaro Zmrzlikar, vodjo sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji. Gostja je predstavila vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija. Z njo Slovenska turistična organizacija državljane vabi k dopustovanju doma.
V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?
V premierni epizodi gostimo japonologinjo in sociologinjo Vesno Stopar, ki v Genki centru v Ljubljani poučuje japonščino. Za začetek nas zanimajo osnove japonščine, pozdravi in fraze, med drugim se bomo naučili, kako vprašati za najbližje stranišče.
V nedeljo so novinarji projekta Pegasus razkrili, da je med uporabniki telefonskih številk, ki so jih vlade po svetu uvrstile na seznam za prisluškovanje, vsaj 188 novinarjev, pa tudi aktivisti, zagovorniki človekovih pravic, zdravniki, odvetniki, politiki in najmanj deset državnih voditeljev.
Evropska noč raziskovalcev je vseevropski projekt, s katerim želi EU osveščati ljudi o pomenu znanstveno-raziskovalnega dela in projekt, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Del naše nacionalne predpriprave na septembrsko noč raziskovalcev je tudi vseslovenski projekt Noč ima svojo moč, ki predvideva obsežen eksperiment, pri katerem lahko sodelujemo vsi, od najmlajših do najstarejših. Tema letošnjega eksperimenta je - kako aktulano - voda: predvsem vode, potoki, reke in jezera, kjer se poleti najraje hladimo. Glavna ideja eksperimenta, o katerem bomo govorili danes, je torej kakovost voda tam, kjer je uradne inštitucije ne preverjajo, vse tiste vodne površine in neuradna kopališča, ki se izmuznejo uradnemu monitoringu kopalnih voda. Kako postati del vseslovenksega eksperimenta pod okriljem Noči raziskovalcev, je preverjal Miha Švalj.
Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. V okviru projekta LIFE, integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, je nastala tudi publikacija Netopirji v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore, ki je publikacijo pripravil skupaj s sodelavko Ajo Zamolo, nam je povedal, da so biologi v 20-ih letih pregledali več kot 1710 stavb in netopirje našli v več kot 80-ih odstotkih stavb. Ob tem pa tudi nekaj drugih zanimivosti, povezanih z netopirji, na primer da brez netopirjev v naravi ne bi bilo ne banan ne mangov ne agav za tekilo.
Potapljanje na vdih in podvodni ribolov v zadnjih letih pridobivata na priljubljenosti in zato je pri tem pomembno vedno več pozornosti posvečati varnosti.
Novih podjetniških idej v Sloveniji tudi na področju aplikacij in informacijskih tehnologij ne manjka. Optifarm smart je aplikacija, ki na trgu kratkih prehranskih verig od lanskega aprila naprej povezuje ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in kupce. Uporabniki aplikacije lahko z njeno pomočjo vsakodnevno naročajo sveže izdelke slovenskih proizvajalcev ter s tem pomagajo pri lokalni samopreskrbi. Z ustanoviteljem in direktorjem podjetja Optifarm Gabrom Terseglavom se je pogovarjala Neža Borkovič.
Med številnimi festivali, ki so lani doživeli hudo prilagojeno obliko izvedbe, je tudi KantFest, na katerem vsak konec avgusta na odru v Rušah dajejo priložnost novim domačim kantavtorjem. To leto naj bi festival le potekal v živo, na odru in pred občinstvom, zanj pa samo še do jutri zbirajo prijave. In ker je festival odlična odskočna deska za manj znane avtorje, nanj opozarjamo s Tejo Klobčar, eno od članic žirije, glasbeno urednico na našem Prvem programu, kjer so skupaj z Regionalnim centom Maribor pomemben partner festivala.
V zahtevnih razmerah se odpira ogromno vprašanj o organizaciji takšnega festivala, kot je Exit. Na nekatera odgovarja Sanjin Djukić, član upravnega odbora festivala Exit in direktor za odnose z javnostjo
Koala Voice, slovenska glasbena skupina, ki letos praznuje 10-letnico, je nastopila na glavnem odru festivala Exit.
Glasbeni urednik na radiu Novi Sad pravi, da so Laibach najuspešnejši band s celotnega področja, ne samo v Sloveniji. To so dokazali tudi na glavnem odru festivala Exit.
Na enodnevni izlet smo se odpravili na letošnji 22. festival Sajeta ali, kot mu tam pravijo, kulturno-umetniški laboratorij v naravnem okolju.
Prejšnji vikend je v Hrastniku potek prvi festival delavskega filma, ki je poleg filmskih vsebin postregel tudi z zanimivim spremljevalnim programom. Novinarja Gorazd Rečnik in Maja Ava Žiberna sta se udeležila okrogle mize z naslovom Borbeni sindikalizem, kjer so med drugim govorili o tem, kdaj naj sindikat poseže po najbolj skrajnih sredstvih sindikalnega boja pa tudi o notranjih in zunanjih izzivih sindikalizma.
Emil, Wolf, Vali, Megi, Sita in Tai. Šest tivolskih kužkov. Kako se borijo s pasjo vročino in kdaj najbolj razjezijo svoje lastnike?
Neveljaven email naslov