Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja. O tem, kako se lahko oživljanja naučimo doma in na daljavo ter zakaj je to znanje izjemno pomembno
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi na področje oživljanja pri srčnem zastoju prinesla nekaj bistvenih sprememb – več srčnih zastojev se zgodi doma, kjer je prič manj in je zato manj tudi tako zelo ključnega takojšnjega oživljanja. Podaljša se dostopni čas reševalcev in hkrati se tudi viša odstotek tistih, ki zastoja ne preživijo, dokazuje najnovejša francoska študija.
"Med epidemijo je bilo tedensko število srčnih zastojev 26 na milijon ljudi. Velika večina zastojev, kar 90 odstotkov, se je med epidemijo zgodila doma. Brez epidemije so podatki za Slovenijo takšni, da se doma zgodi nekje med 60 in 70 odstotkov srčnih zastojev. Domači svojci so imeli v tem obdobju pri pomoči še toliko večji pomen." – dr. Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta
Ventrikularna fibrilacija oziroma huda srčna aritmija je energetsko zelo potrošna. Če traja nekaj minut, energije v srcu zmanjka, srce postane električno popolnoma mirno in negibno.
"Taki pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Če v srcu zmanjka energije, jo zmanjka tudi v možganih. To privede do hudih okvar v možganih, ki jih ne moremo popraviti. Ti pacienti imajo bistveno slabšo možnost preživetja. Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in so jih na terenu našli v ventrikularni fibrilaciji, v 50 odstkotkih zapustijo bolnišnio v kakovostnem stanju, z opravljeno funkcijo možganov, se zbudijo in vrnejo v življenje. Pri tistih, ki jih na terenu najdemo v asistoliji, v še slabšem stanju, pa je preživetje skoraj 10-krat manjše." – dr. Peter Radšel, internist in koordinator urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana
Pri nas nimamo enotne državne baze podatkov o srčnih zastojih, prav tako nimamo natančnih podatkov, koliko bolnikov je v spomladanskem času za srčnim zastojem umrlo še pred prihodom reševalcev. Njih bolnišnične statistike sploh niso zaznale.
"V grobem smo sprejeli enako število pacientov v obdobju epidemije in prej. Zmanjšalo se je število bolnikov, ki so bili sprejeti s prognostično bolj ugodnimi znaki oživljanja, kar pomeni da se jih v bolnišnicah lahko zdravi z elektrošokom. Pred začetkom epidemije smo imeli v šestih mesecih le enajst takšnih primerov. Tudi preživetje je bilo v prvi polovici bistveno boljše kot pozneje, a naše številke so premajhne, da bi delali končne sklepe, nakazujejo pa trend." – doc. dr. Andrej Markota, specialist interne medicine, UKC Maribor
Pariška študija je pokazala tudi, da se je močno spremenil kraj srčnega zastoja, več ljudi je samih doma ali so obkroženi z manj ljudmi kot v javnosti, kjer bi jim mogoče več posameznikov znalo ponuditi prvo pomoč.
"Ko vidijo, da človek ni odziven, tudi če ne znajo preverjati dihanja, naj pokličejo na 112, najdejo sredino prsnega koša in začnejo stiskati prsni koš. 100–120 stisov na minuto, globina 5–6 cm. Če bodo to naredili, je to največ, kar lahko, da pomagajo." – dr. Matej Jenko o pomoči, ki jo lahko tudi na domu bolniku s srčnim zastojem omogoči vsakdo
Vrsto let smo 16. oktober, svetovni dan oživljanja, namenili učenju temeljnih postopkov oživljanja in opozarjanju na to, kako pomembno je, da ljudem s srčnim zastojem pomagamo takoj, saj šteje vsaka minuta. Do arhiva Sekunde rešujejo, kjer so zbrane oddaje na to tematiko, lahko dostopate tudi tukaj.
Jože Protner je enolog, znani vinarski strokovnjak, nekdanji direktor kleti VINAG, tudi nekdanji kmetijski minister in oče prvega večjega javnega martinovanja pri nas – leta 1985 v Mariboru. Za začetek smo z njim spregovorili o tradiciji martinovega. V preteklosti je bil na posestvih to praznik enakosti – gospodar in vsi njegovi delavci, hlapci, viničarji, so se zbrali v kleti in si bili vsaj en dan v letu pravzaprav enaki.
Priporočilo za preživljanje prostega časa tokrat poda Irena Ekart, ki obuja uporabo želoda v prehrani.
Kakšen je širši kontekst zgodbe, ki traja že nekaj časa? Kako razmere na poljsko-beloruski meji vplivajo na že razgreto drubeno dogajanje na Poljskem, kjer je danes dan samostojnosti, ko predvsem v Varšavi pričakujejo napete razmere na ulicah? Foto: EPA.
Kot marsikaj, je mednarodni dan prijaznosti v Sloveniji zaživel zaradi entuziazma posameznikov. Čeprav je bila deklaracija o prijaznosti podpisana že leta 1998, so ga veliko pozneje k nam zanesli prostovoljci mariborskega društva Humanitarček, ki so od leta 2016 tudi uradni ambasadorji tega dneva pri nas. Prvo leto so sledili ideji, da se neznancem na ta dan podarja rumeno cvetje, a kot prostovoljno društvo brez kakršnih koli sredstev so se že naslednje leto odločili za drugačen simbol – porisan, pobarvan ali popisan kamenček. In letos jih bo zagotovo že več kot 20.000 in tudi tukaj smo Slovenci rekorderji. Z akcijo so začeli v Mariboru, pridružili so se jim številni vrtci, šole in podjetja.
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Skoraj polovica Slovenk in Slovencev uživa alkohol čezmerno, prisotnost alkohola v kulturi in običajih pa je tako samoumevna, da se ti vzorci prenašajo iz roda v rod. Ker smo že dodobra zakorakali v Martinov teden, opozarjamo na preventivno akcijo Slovenija piha 0,0. Do konca tedna bodo policisti na cestah izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti in nagrajevali 0,0 šoferje. Sogovorniki: Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi magister Ivan Kapun ter naključni mladi na ljubljanskih ulicah.
Kako se z epidemijo spopadajo v Veliki Britaniji po poletnem popolnem odprtju družbe? Kakšno je zaupanje v znanost? Kako poteka vsakodnevno javno življenje in kako se občuti brexit? V živo iz Londona Luka Hvalc.
Iris Pokovec je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2017 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani magistrirala z delom Všečnost in kupljivost. Ukvarja se z odnosi med aktualno potrošniško plastiko, marketinškimi slogani 21. stoletja in sodobnim popularnim nihilizmom. In to je tudi rdeča nit njene samostojne razstave Angels & Discounts v Aksiomi.
V oddajah o športni rekreaciji, serijo z mladimi športniki nadaljujemo po strmi poti navzgor. Naši mikrofoni so bili v plezalnem objektu v Podvinu, kjer trenira tudi Vita Lukan - prva Slovenka, ki je osvojila olimpijsko medaljo v športnem plezanju. No, če smo natančni, srebrno odličje na olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu pred tremi leti. Vita je na trening povabila svoja varovanca, Nejca in Izo.
Matematična kocka mlade podjetniške skupine MENTHA CUBE ima namesto šestih 22 kockinih ploskev, namesto ducata kockinih robov pa kar nekaj ducatov robov več. Skupino sestavljajo študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, magister mehatronike Alen Kolman in razvojna psihologinja dr. Nera Božin. Z zanimivim izdelkom, matematično kocko, naj bi otrokom iz prvih razredov osnovne šole priskrbeli predmet večnega hrepenenja učiteljev in učiteljic – igračo, ki je obenem učilo. Modra kocka ima številna stikala, LCD zaslon, priključena pa je na USB polnilec – in kajpada polna števil in osnovnih računskih operacij.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak. Foto: WALKofPEACE
Refomatorji v stripu se selijo na oder – natančneje: na oder Kosovelove dvorane v Cankarjev dom v Ljubljani. Tam bo na praznični dan reformacije premiera predstave Reformatorji na odru. V njej nastopata Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Uprizoritev je nastala po knjigi Boštjana Gorenca - Pižame ''Reformatorji v stripu'' z ilustracijami Jaka Vukotiča in s pomočjo in spremno besedo dr. Kozma Ahačiča. Foto: Darja Štravs Tisu
Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja. Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov različnih steklenic. Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.
Na Kozjanskem je pred časom zaživel zanimiv čezmejen projekt, ki so ga na področju dodatne turistične ponudbe uresničili pri Razvojni agenciji Sotla v sodelovanju s slovensko-hrvaškimi partnerji. Vključuje naravno in kulturno dediščino, ki je zanimiva za spoznavanje predvsem aktivnih obiskovalcev na kolesih in konjih. Prav zato so projekt za aktiven oddih poimenovali RIDE & BIKE II.
Prejšnji četrtek se je na festivalu Indigo z naslovom Masovna hipnoza v ljubljanski Cukrarni Slavoj Žižek pogovarjal z grškim finančnim ministrom iz časa dolžniškega spravljanja Grčije na kolena. Pred pogovorom sta nekaj minut za vprašanja Yanisu Varufakisu imela tudi novinarja Arsa Aleksander Čobec in Vala 202 Gorazd Rečnik.
Gost 4. oddaje UP v 2. sezoni je Robi Špiler. S Tjašo Štruc obožujeta vrtnarjenje, imata Vrt obilja in celo vrsto sledilcev na družabnih omrežjih. Kot poudarjata sta svoj posel razvila okoli hobija in ne iz hobija. Zato svojih pridelkov ne prodajata, z veliko vnemo in natančnostjo pa predajata znanje o vrtnarjenju in svobodnem življenju z naravo. Z Anjo Hlača Ferjančič in Micem Melanškom, soustanoviteljem Hooray Studios, so med drugim govorili o drugačnem pogledu na podjetništvo, o življenju v majhni hiški in zavestnem omejevanju rasti posla.
V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.
Neveljaven email naslov