Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja
Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".
"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."
Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.
"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."
Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja
Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".
"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."
Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.
"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."
Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.
Napočil je čas, ko bo treba kakšno od novih pridobitev oziroma daril zamenjati
Kresnička je žival, ki ima svetel organ na koncu zadka in jo lahko občudujemo poleti na travnikih. Kresnička je tudi odsevnik, ki ga je dobro nositi s seboj v temi, in je svetlobna paličica, ki spušča svetlobne zvezdice. No, Kresnička pa je tudi tekmovanje iz naravoslovja, ki je namenjeno otrokom od 1. do 7. razreda in tako rekoč odpravlja strah pred eksperimentiranjem. Čas na to, ko smo sedeli v šolskih klopeh, so nam pomagali osvežiti Žiga, Dino, Karim, Neža, Neli in Franka – sedemletni šolarji, ki obiskujejo OŠ Vide Pregarc, in tekmovalci na prihodnji Kresnički.
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
V teh dneh živimo v navidezni pravljici, v kateri gledamo lučke, živimo srečno in zadovoljno, sedimo ob obloženih mizah v krogu svojih najbližjih. Pa ni povsod tako. Starci, sedem veličastnih in dva režiserja, so Tatjani Pirc pripovedovali o starosti in staranju, za to priložnost pa tudi o božiču.
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Neveljaven email naslov