Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Napočil je čas, ko bo treba kakšno od novih pridobitev oziroma daril zamenjati
Kresnička je žival, ki ima svetel organ na koncu zadka in jo lahko občudujemo poleti na travnikih. Kresnička je tudi odsevnik, ki ga je dobro nositi s seboj v temi, in je svetlobna paličica, ki spušča svetlobne zvezdice. No, Kresnička pa je tudi tekmovanje iz naravoslovja, ki je namenjeno otrokom od 1. do 7. razreda in tako rekoč odpravlja strah pred eksperimentiranjem. Čas na to, ko smo sedeli v šolskih klopeh, so nam pomagali osvežiti Žiga, Dino, Karim, Neža, Neli in Franka – sedemletni šolarji, ki obiskujejo OŠ Vide Pregarc, in tekmovalci na prihodnji Kresnički.
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
V teh dneh živimo v navidezni pravljici, v kateri gledamo lučke, živimo srečno in zadovoljno, sedimo ob obloženih mizah v krogu svojih najbližjih. Pa ni povsod tako. Starci, sedem veličastnih in dva režiserja, so Tatjani Pirc pripovedovali o starosti in staranju, za to priložnost pa tudi o božiču.
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Neveljaven email naslov