Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana
Nenormalno normalnost, ki jo živimo že več kot leto in pol, bodo še dolgo proučevali, o njej pisali knjige, snemali filme, organizirali simpozije in pripravljali razstave. Mestni muzej Ljubljana je že marca 2020 pozval javnost, naj mu pomaga ustvarjati muzejsko koronazbirko. Ljudje so jim začeli pošiljati svoje posnetke, zapise, razmišljanja, vse tisto, kar opredeljuje naše življenje z epidemijo.
Odziv na vabilo, ki je še vedno aktualno, je bil velik, s pomočjo zbranega gradiva pa je nastala razstava, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do sredine januarja 2022. Koronarazstava nas spomni na grozljivo opustele ulice glavnega mesta, naše sprehode v naravi z maskami na obrazih, mrzlično nakupovanje toaletnega papirja, moke, kvasa in pralnih praškov, na dneve, ko smo skoraj vsi ostali doma. Vidimo transparente in grafite, ki so bili uporniški, pa tudi šaljivi, razstavljeno je kolo, ki je med epidemijo dobilo pomembno vlogo, s kolesi so nam začeli voziti malice, kosila in večerje, kolo je postalo tudi simbol protesta … Na razstavi beremo komentarje in pretresljive dnevniške zapise o tem, kako se nam je življenje postavilo na glavo. Avtorji razstave so Nejc Kovačič, mag. Janez Polajnar in dr. Blaž Vurnik.
Nejc Kovačič o rojstvu Koronaprojekta:
"Trije ali štirje, ki smo bili dan pred zaprtjem javnega življenja še v muzeju, smo staknili glave, si izmislili naslov, slogan, opis in zelo enostavno grafično rešitev. Izbrali smo naslov Koronaprojekt, Čim prej korono v muzej! pa je postal slogan projekta."
"Koronarazstava kaže sliko časa, ki za nas prej ni obstajala," pravi Kovačič. Zato so se odločili, da na razstavi izpostavljajo nekatere elemente, ki smo jih morda že pozabili.
Zgodovinar dr. Blaž Vurnik, vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana, je kustos Koronarazstave. "Razmere v začetku leta 2020 so bile nekoliko drugačne, vredno se jih je spomniti tudi zaradi tega, da vemo, kako delovati naprej." Vurnik razlaga, da je bil odziv ljudi na vabilo k sodelovanju, ki ga je nanje naslovil mestni muzej, fascinanten. V prvih šestih mesecih po objavi poziva so dobili več kot 1500 fotografij, videoposnetkov, razmišljanj, dnevniških zapisov in tudi nekaj predmetov.
"Morda je bil odziv tako velik zaradi posebne vsebine našega vabila, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili ljudje doma in zato je morda naš muzejski projekt vnesel nekaj dinamike v njihovo življenje."
Vabilo k sodelovanju še vedno velja, poudarja dr. Blaž Vurnik, ko pripoveduje, kako so bili ob začetku Koronaprojekta prepričani, da bo epidemije prej konec. Ker pa virus še vedno kroži med nami, se tudi zbiranje gradiva za muzejsko zbirko o epidemiji nadaljuje.
"Ta razstava je povzetek našega projekta do sedaj, z njo želimo prikazati, kaj takšno pridobivanje gradiva pomeni za muzej. Računam, da bodo podobne razstave v prihodnosti stalnica muzejskih programov."
Kako je korona spremenila življenje dr. Vurniku?
"Tako kot moji kolegi sem nekaj časa delal od doma, spremenilo se je druženje, preživljanje prostega časa in tako kot vsi si tudi jaz želim, da gre korona čim prej v muzej."
"O, joj, uau!" S takimi vzkliki navdušenja in ganjenosti je v razstavni prostor vstopil Gašper Lešnik, ko je zagledal svojo velikansko fotografijo, ki je postala tudi nosilna fotografija Koronarazstave.
"Še nikoli nisem imel razstavljene tako velike fotografije, ki bi bila čez celo steno. Sem počaščen!"
Njegova fotografija sprehajalk v Tivoliju je nastala nekega dne, ko se je Gašper Lešnik odpravil v center Ljubljane, da bi fotografiral praznino mesta.
"Mesto brez ljudi je nekaj nenavadnega, takšna praznina lahko nastane le takrat, ko je vojna, ko se zgodi nekaj izrednega. Rekel sem si, da moram te zgodovinske trenutke izkoristiti in fotografirati, kar se mi zdi zanimivo. Prazne ulice in ljudje z maskami so me spomnili na serijo Živi mrtveci, včasih pa se mi je zazdelo, da sem nehote vstopil v kader filma, ki ga snemajo."
Ko je o pomenu Koronaprojekta razmišljal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je med drugim povedal, da želijo z njim spodbuditi partnerstva med ljudmi, sporočiti, da muzej živi z javnostjo, svojimi obiskovalkami in obiskovalci, hkrati pa s projektom in razstavo opozarjajo, kako se je spremenilo življenje, kaj nam pomeni skupnost in da je ta čas treba preživeti z medsebojno pomočjo, solidarnostjo in zavezništvom.
"Že naslov razstave Čim prej korono v muzej! je pomenljiv, saj si vsi želimo, da se ta saga nepredvidenih in žalostnih dogodkov konča."
Gradiva o epidemiji je vsak dan več, nastajajo že muzejske zbirke o času, ki ga živimo, mi vsi smo pričevalci tega nenavadnega zgodovinskega obdobja. Marsikdo pa bi se moral, vsaj potihem, zaskrbljeno spraševati, kam ga bo umestila zgodovina zaradi njegovih odločitev ali dejanj v tem težkem času epidemije.
Se nadaljuje ... Žal.
Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana
Nenormalno normalnost, ki jo živimo že več kot leto in pol, bodo še dolgo proučevali, o njej pisali knjige, snemali filme, organizirali simpozije in pripravljali razstave. Mestni muzej Ljubljana je že marca 2020 pozval javnost, naj mu pomaga ustvarjati muzejsko koronazbirko. Ljudje so jim začeli pošiljati svoje posnetke, zapise, razmišljanja, vse tisto, kar opredeljuje naše življenje z epidemijo.
Odziv na vabilo, ki je še vedno aktualno, je bil velik, s pomočjo zbranega gradiva pa je nastala razstava, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do sredine januarja 2022. Koronarazstava nas spomni na grozljivo opustele ulice glavnega mesta, naše sprehode v naravi z maskami na obrazih, mrzlično nakupovanje toaletnega papirja, moke, kvasa in pralnih praškov, na dneve, ko smo skoraj vsi ostali doma. Vidimo transparente in grafite, ki so bili uporniški, pa tudi šaljivi, razstavljeno je kolo, ki je med epidemijo dobilo pomembno vlogo, s kolesi so nam začeli voziti malice, kosila in večerje, kolo je postalo tudi simbol protesta … Na razstavi beremo komentarje in pretresljive dnevniške zapise o tem, kako se nam je življenje postavilo na glavo. Avtorji razstave so Nejc Kovačič, mag. Janez Polajnar in dr. Blaž Vurnik.
Nejc Kovačič o rojstvu Koronaprojekta:
"Trije ali štirje, ki smo bili dan pred zaprtjem javnega življenja še v muzeju, smo staknili glave, si izmislili naslov, slogan, opis in zelo enostavno grafično rešitev. Izbrali smo naslov Koronaprojekt, Čim prej korono v muzej! pa je postal slogan projekta."
"Koronarazstava kaže sliko časa, ki za nas prej ni obstajala," pravi Kovačič. Zato so se odločili, da na razstavi izpostavljajo nekatere elemente, ki smo jih morda že pozabili.
Zgodovinar dr. Blaž Vurnik, vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana, je kustos Koronarazstave. "Razmere v začetku leta 2020 so bile nekoliko drugačne, vredno se jih je spomniti tudi zaradi tega, da vemo, kako delovati naprej." Vurnik razlaga, da je bil odziv ljudi na vabilo k sodelovanju, ki ga je nanje naslovil mestni muzej, fascinanten. V prvih šestih mesecih po objavi poziva so dobili več kot 1500 fotografij, videoposnetkov, razmišljanj, dnevniških zapisov in tudi nekaj predmetov.
"Morda je bil odziv tako velik zaradi posebne vsebine našega vabila, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili ljudje doma in zato je morda naš muzejski projekt vnesel nekaj dinamike v njihovo življenje."
Vabilo k sodelovanju še vedno velja, poudarja dr. Blaž Vurnik, ko pripoveduje, kako so bili ob začetku Koronaprojekta prepričani, da bo epidemije prej konec. Ker pa virus še vedno kroži med nami, se tudi zbiranje gradiva za muzejsko zbirko o epidemiji nadaljuje.
"Ta razstava je povzetek našega projekta do sedaj, z njo želimo prikazati, kaj takšno pridobivanje gradiva pomeni za muzej. Računam, da bodo podobne razstave v prihodnosti stalnica muzejskih programov."
Kako je korona spremenila življenje dr. Vurniku?
"Tako kot moji kolegi sem nekaj časa delal od doma, spremenilo se je druženje, preživljanje prostega časa in tako kot vsi si tudi jaz želim, da gre korona čim prej v muzej."
"O, joj, uau!" S takimi vzkliki navdušenja in ganjenosti je v razstavni prostor vstopil Gašper Lešnik, ko je zagledal svojo velikansko fotografijo, ki je postala tudi nosilna fotografija Koronarazstave.
"Še nikoli nisem imel razstavljene tako velike fotografije, ki bi bila čez celo steno. Sem počaščen!"
Njegova fotografija sprehajalk v Tivoliju je nastala nekega dne, ko se je Gašper Lešnik odpravil v center Ljubljane, da bi fotografiral praznino mesta.
"Mesto brez ljudi je nekaj nenavadnega, takšna praznina lahko nastane le takrat, ko je vojna, ko se zgodi nekaj izrednega. Rekel sem si, da moram te zgodovinske trenutke izkoristiti in fotografirati, kar se mi zdi zanimivo. Prazne ulice in ljudje z maskami so me spomnili na serijo Živi mrtveci, včasih pa se mi je zazdelo, da sem nehote vstopil v kader filma, ki ga snemajo."
Ko je o pomenu Koronaprojekta razmišljal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je med drugim povedal, da želijo z njim spodbuditi partnerstva med ljudmi, sporočiti, da muzej živi z javnostjo, svojimi obiskovalkami in obiskovalci, hkrati pa s projektom in razstavo opozarjajo, kako se je spremenilo življenje, kaj nam pomeni skupnost in da je ta čas treba preživeti z medsebojno pomočjo, solidarnostjo in zavezništvom.
"Že naslov razstave Čim prej korono v muzej! je pomenljiv, saj si vsi želimo, da se ta saga nepredvidenih in žalostnih dogodkov konča."
Gradiva o epidemiji je vsak dan več, nastajajo že muzejske zbirke o času, ki ga živimo, mi vsi smo pričevalci tega nenavadnega zgodovinskega obdobja. Marsikdo pa bi se moral, vsaj potihem, zaskrbljeno spraševati, kam ga bo umestila zgodovina zaradi njegovih odločitev ali dejanj v tem težkem času epidemije.
Se nadaljuje ... Žal.
Upokojenci, oziroma kot si pravijo sami, penzionisti, vsako jutro telovadijo v bližnjem ljubljanskem parku. “Tudi v ekstremnih razmerah, ko je -10 stopinj, naliv ali grmenje,” pravi skoraj sedemdesetletni Mirko. Upokojenci med vadbo zajemajo energijo sonca in vesolja. Ko sem jih tako večkrat srečala, sem se jim pridružila. Še zdaleč nisem bila najbolj gibčna ali spretna. Tudi to se sčasoma spremeni, pravi Danica: “V začetku ne moreš stati na eni nogi, potem pa z veseljem. To je velik napredek!”
Nik Loukas je po številu kilometrov v zraku lani skoraj petkrat obkrožil Zemljo. Pred petimi leti je zaradi prebitih ur na letalu začel s pisanjem bloga InflightFeed. Tam objavlja informacije in fotografije hrane, ki jo strežejo med leti. Najslabši zajtrk je jedel na letu od Delhija do Pariza: “Rogljič je bil trd in posušen, naravnost odvraten. Obrok, ki ga ne bi smeli streči potnikom, sploh pa na tako dolgem letu.“
Več kot 180 osnovno in srednješolcev ta teden obiskuje poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, ki ponuja 17 delavnic iz različnih področij za mlade tehnološke navdušence.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Skupaj z anketiranci definiramo tri stvari oziroma pojave, ki se začnejo na črko k: kohezijska politika, konsolidacija in KKK.
Jessie Ware - Midnight Foster The People - I Love My Friends Future Islands Feat. Debbie Harry - Shadows Royal Blood - I Only Lie When I Love You Pvris - What's Wrong Haim - Ready For You Phoenix - Goodbye Soleil Cold War Kids Feat. Bishop Briggs - So Tied Up London Grammar - Non Believer Jaymes Young - Don't You Know Washed Out - Hard To Say Goodbye Wolf Alice - Don't Delete The Kisses Los Campesinos! - Renato Dall'ara Fickle Friends - Glue Vance Joy - Lay It On Me Everything Everything - Desire Childhood - Californian Light Vérité - When You're Gone Sigrid - Plot Twist Oh Wonder - Heart Strings Jorja Smith - Teenage Fantasy Grace Mitchell - Come Back For You
Kislih kumar bo kmalu konec in s tem tudi predvajanja letošnjih poletnih spotov na Valu 202. Junija sta se Katja Černela in Igorjem Velšetom zelo zabavala pri snemanju besedil. Brez iskanja pravega ambienta, kreativnega preizušanja in veliko smeha seveda ni mogoče najti pravega vzdušja, ki smo si ga zamislili. Njima gre to zelo dobro, poslušajte in se smejte!
Anže Langus Petrović – Dagi je basist, ki je od nekdaj želel biti v ozadju. Zdaj je napočil čas, da stopi v ospredje.
Ženska z iskrami v očeh. To je Dragica Trobec Zadnik. Čeprav se je pred kratkim upokojila, se še vedno rada oglasi v Mestnem muzeju v Ljubljani, saj jo tam čakajo njene velike ljubezni, njeni moški, kot pravi: Rihard Jakopič, Ivan Cankar, Oton Župančič … Ker je poleti čas, ko sprašujemo, katero knjigo nam priporočate za počitniško branje, je Tatjana Pirc to vprašala tudi Dragico Trobec Zadnik.
Rubrika Ljudje definirajo stvari … in ljudi. V njej ugotavljamo, ali je mogoče z glasom ljudstva to ali ono reč definirati čim enostavneje. Torej: kdo ali kaj je hipster?
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Število reševanj se je julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97, junija so uspešno prvič pripeljali inkubator in do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Aktivno so sodelovali tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli približno 450.000 litrov vode.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, največji regionalni arhiv v Sloveniji, bo naslednje leto slavil stodvajseto obletnico. V času, ko je v Ljubljani županoval Ivan Hribar, leta 1898, je pesnik in teolog Anton Aškerc nastopil službo mestnega arhivarja. Zgodovinski arhiv Ljubljana zato krasi spominska plošča, na kateri je zapisana Aškerčeva misel o arhivu: “Vsa lokalna zgodovina …, se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv”. Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana je magister Mitja Sadek, ki je zgodovinar, profesor latinščine, vodil je arhiv Dolenjske in Bele krajine, bil je tudi pedagog na različnih srednjih šolah. Gospod Sadek pravi, da se je treba vsakega dela lotiti s predanostjo
Trajektna štorija, ki je razvnela forumske pametnjakoviče. Starši so se vkrcali na trajekt, deklico pa pustili na obali. Posadka v Splitu ni hotela ustaviti plovila. Forumskim materam se to nikoli ne bi zgodilo, če bi se že, pa bi skočile v vodo in odplavale na obalo!
Festivalsko dogajanje na sotočju Soče in Tolminke se nadaljuje s sedmo izvedbo festivala Punk Rock Holiday. Od ponedeljka pa vse do jutri zvečer se bo na dveh odrih predstavilo skoraj 60 izvajalcev. Festival si sicer organizatorji, ki imajo pod okriljem tudi Metaldays, Overjam Reggae festival prihodnji teden in Motör City konec avgusta, želijo obdržati butičen. 5.000 obiskovalcev tako ostaja največje število. Med njimi je več kot 90 odstotkov tujcev, skoraj polovica prihaja iz Nemčije. Punk počitnice je obiskala tudi Mariša Bizjak.
Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin, že skoraj pet let živi v Sloveniji, končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano, pred kratkim se je zaposlila, v Sloveniji se počuti odlično in varno. Tako varno, da celo svojega kolesa, s katerim se vozi po mestu, še ni nikoli zaklenila.
Neveljaven email naslov