Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. Jan Grilc je v Oslu preveril tudi, kakšni ukrepi proti širjenju koronavirusa veljajo in kakšno je vzdušje pred začetkom decembra ter seveda električnost prometa.
Jan Grilc je na Norveškem, kjer že nekaj mesecev nikjer ne nosijo mask, koronavirus pa sploh ni tema pogovorov. Ugotovil je tudi, da je v Oslu neverjetno tiho, saj je večina prevoznih sredstev električnih
Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. "Ko sem stopil na letališče, so bili ljudje brez mask. To je bil nenavaden občutek, mask pa nihče ne nosi niti na vlakih. Nikjer ni treba nositi mask, in to že nekaj mesecev. Epidemija na Norveškem sploh ni tema, v tem tednu mi nihče ni niti omenil korone."
Jan Grilc pravi, da je na Norveškem približno 90 odstotkov cepljenih. Ljudje že uživajo v predbožičnem času, vse je že okrašeno, tam so že začeli s predbožičnimi pojedinami. Na severu Evrope pa je preveril tudi, zakaj je Norveška tako uspešna pri prehodu na elektrificirana prevozna sredstva.
"Po norveških cestah se vozi pol milijona električnih avtomobilov. Gre za tridesetletno strategijo. Vozniki električnih vozil so oproščeni davka ob nakupu in DDV, ni jim treba plačevati dajatev za izpuste, cestnine so pol nižje. Kopica ugodnosti jih prepriča, da se odločijo za nakup električnega avtomobila."
Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. Jan Grilc je v Oslu preveril tudi, kakšni ukrepi proti širjenju koronavirusa veljajo in kakšno je vzdušje pred začetkom decembra ter seveda električnost prometa.
Jan Grilc je na Norveškem, kjer že nekaj mesecev nikjer ne nosijo mask, koronavirus pa sploh ni tema pogovorov. Ugotovil je tudi, da je v Oslu neverjetno tiho, saj je večina prevoznih sredstev električnih
Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. "Ko sem stopil na letališče, so bili ljudje brez mask. To je bil nenavaden občutek, mask pa nihče ne nosi niti na vlakih. Nikjer ni treba nositi mask, in to že nekaj mesecev. Epidemija na Norveškem sploh ni tema, v tem tednu mi nihče ni niti omenil korone."
Jan Grilc pravi, da je na Norveškem približno 90 odstotkov cepljenih. Ljudje že uživajo v predbožičnem času, vse je že okrašeno, tam so že začeli s predbožičnimi pojedinami. Na severu Evrope pa je preveril tudi, zakaj je Norveška tako uspešna pri prehodu na elektrificirana prevozna sredstva.
"Po norveških cestah se vozi pol milijona električnih avtomobilov. Gre za tridesetletno strategijo. Vozniki električnih vozil so oproščeni davka ob nakupu in DDV, ni jim treba plačevati dajatev za izpuste, cestnine so pol nižje. Kopica ugodnosti jih prepriča, da se odločijo za nakup električnega avtomobila."
Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov