Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Marija Sotnikova Štravs je Ukrajinka, ki živi v Sloveniji
Marija Sotnikova Štravs prihaja iz Luganske ljudske republike na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so najnovejše razmere v njeni domovini, Marija je namreč v rednih stikih s svojci in prijatelji, pred nekaj dnevi so od tam na obisk v Slovenijo prišli tudi njeni starši.
"V stiku sem s svojci in prijatelji na vseh koncih, ki imajo različne politične preference in nazore. Nekateri so zavzeli apolitično držo, češ da so naveličani vsega, drugi podpirajo Rusijo, tretji Ukrajino, tako da je komunikacija naporna."
Kot vse države ima tudi Ukrajina burno zgodovino in različne politične pole, je pa od leta 2014 naprej k razhajanju veliko prispevala tudi propaganda. V Sloveniji je močno odmevalo vprašanje o jezikovno-političnem položaju. Kot raziskovalka, ki se med drugim ukvarja tudi z jezikovno politiko v Ukrajini, odgovarja:
"Razumem skrb za etnične manjšine in za rusko govoreče na tem območju, ker sem bila tudi sama ena izmed njih, prihajam namreč iz rusko govoreče družine. Tam nikoli nismo imeli nobenih problemov."
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Marija Sotnikova Štravs je Ukrajinka, ki živi v Sloveniji
Marija Sotnikova Štravs prihaja iz Luganske ljudske republike na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so najnovejše razmere v njeni domovini, Marija je namreč v rednih stikih s svojci in prijatelji, pred nekaj dnevi so od tam na obisk v Slovenijo prišli tudi njeni starši.
"V stiku sem s svojci in prijatelji na vseh koncih, ki imajo različne politične preference in nazore. Nekateri so zavzeli apolitično držo, češ da so naveličani vsega, drugi podpirajo Rusijo, tretji Ukrajino, tako da je komunikacija naporna."
Kot vse države ima tudi Ukrajina burno zgodovino in različne politične pole, je pa od leta 2014 naprej k razhajanju veliko prispevala tudi propaganda. V Sloveniji je močno odmevalo vprašanje o jezikovno-političnem položaju. Kot raziskovalka, ki se med drugim ukvarja tudi z jezikovno politiko v Ukrajini, odgovarja:
"Razumem skrb za etnične manjšine in za rusko govoreče na tem območju, ker sem bila tudi sama ena izmed njih, prihajam namreč iz rusko govoreče družine. Tam nikoli nismo imeli nobenih problemov."
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov