Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Marija Sotnikova Štravs je Ukrajinka, ki živi v Sloveniji
Marija Sotnikova Štravs prihaja iz Luganske ljudske republike na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so najnovejše razmere v njeni domovini, Marija je namreč v rednih stikih s svojci in prijatelji, pred nekaj dnevi so od tam na obisk v Slovenijo prišli tudi njeni starši.
"V stiku sem s svojci in prijatelji na vseh koncih, ki imajo različne politične preference in nazore. Nekateri so zavzeli apolitično držo, češ da so naveličani vsega, drugi podpirajo Rusijo, tretji Ukrajino, tako da je komunikacija naporna."
Kot vse države ima tudi Ukrajina burno zgodovino in različne politične pole, je pa od leta 2014 naprej k razhajanju veliko prispevala tudi propaganda. V Sloveniji je močno odmevalo vprašanje o jezikovno-političnem položaju. Kot raziskovalka, ki se med drugim ukvarja tudi z jezikovno politiko v Ukrajini, odgovarja:
"Razumem skrb za etnične manjšine in za rusko govoreče na tem območju, ker sem bila tudi sama ena izmed njih, prihajam namreč iz rusko govoreče družine. Tam nikoli nismo imeli nobenih problemov."
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Marija Sotnikova Štravs je Ukrajinka, ki živi v Sloveniji
Marija Sotnikova Štravs prihaja iz Luganske ljudske republike na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so najnovejše razmere v njeni domovini, Marija je namreč v rednih stikih s svojci in prijatelji, pred nekaj dnevi so od tam na obisk v Slovenijo prišli tudi njeni starši.
"V stiku sem s svojci in prijatelji na vseh koncih, ki imajo različne politične preference in nazore. Nekateri so zavzeli apolitično držo, češ da so naveličani vsega, drugi podpirajo Rusijo, tretji Ukrajino, tako da je komunikacija naporna."
Kot vse države ima tudi Ukrajina burno zgodovino in različne politične pole, je pa od leta 2014 naprej k razhajanju veliko prispevala tudi propaganda. V Sloveniji je močno odmevalo vprašanje o jezikovno-političnem položaju. Kot raziskovalka, ki se med drugim ukvarja tudi z jezikovno politiko v Ukrajini, odgovarja:
"Razumem skrb za etnične manjšine in za rusko govoreče na tem območju, ker sem bila tudi sama ena izmed njih, prihajam namreč iz rusko govoreče družine. Tam nikoli nismo imeli nobenih problemov."
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov