Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, turistični vodniki, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov? Študentke in študenti na treh višjih strokovnih šolah v Mariboru, Ljubljani in na Bledu (program gostinstvo in turizem) s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo nepogrešljivih turističnih delavcev, ki so pogosto prezrti.
Vzemi si čas za nas
Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, slaščičarji, reševalci na bazenih, receptorji, organizatorji potovanj, turistični vodniki, portirji, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov?
Študentke in študenti treh višjih strokovnih šol s programi za gostinstvo in turizem v Mariboru, na Bledu in v Ljubljani s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo zaposlenih v turizmu, predvsem tistih, ki so pogosto spregledani. V projektu so sodelovali tudi študenti 2. letnika Višje strokovne šole (program gostinstvo in turizem) Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani Lea Juha, Alexis Rose Klebčar, Kristina Kolenc, Alja Krašovec, Jana Medic, Sergej Muhič, Blaž Stanko in njihova mentorica dr. Lea Kužnik, predavateljica na BIC Ljubljana, ki pravi, da je zaradi epidemije covida-19 veliko zaposlenih v turizmu morda za vedno zapustilo to gospodarsko panogo.
"Zato smo želeli narediti nekaj dobrega predvsem za tiste delavce, ki v turizmu drugače niso izpostavljeni, so pa nepogrešljivi."
Študenti so skupaj z mentorico pripravili načrt dela in izbrali svoje sogovornike v hotelih, muzejih, povsod tam, kjer soustvarjajo turizem. Februarja so začeli na Facebooku in Instagramu objavljati fotografije in kratke zgodbe zaposlenih v turizmu (#vzemisicaszanas). Razstava ljubljanskih študentov je zdaj na ogled v Centru kulinarike in turizma KULT316 na Prušnikovi v Ljubljani, ki je tudi del Biotehniškega izobraževalnega centra. Fotografsko razstavo pa so javnosti najprej predstavili na ljubljanski Špici.
Kristine Kolenc se je najbolj dotaknila zgodba zaposlene v hotelskem baru, ki jim je povedala, da celo njeni domači ne razumejo, kako zelo naporno in zahtevno je delo, ki ga opravlja. Jana Medic se spominja, kako prijazno jih je sprejel hotelski tehnik, ki skrbi, da kongresi potekajo brez težav, Lea Juha pa poudarja, da so se vsi turistični delavci, ki so jim pripovedovali svoje "nevidne" zgodbe, razveselili njihovega obiska.
"Bili so prijetno presenečeni, da je njihov trud prepoznan in cenjen, nekateri so bili ganjeni do solz."
S pomočjo študentov BIC Ljubljana smo spoznali tudi turistično vodnico Tanjo Kostanjšek, Tajo Gubenšek, ki so jo študenti prijetno presenetili med učno uro lepega vedenja v Šolskem muzeju v središču Ljubljane, in Svita Lencla, ki skrbi, da imajo Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane na vsakem koraku za izposojo na voljo dovolj mestnih koles (BicikeLJ).
Študentka Alja Krašovec, ki bi po končanem študiju rada delala v turistični agenciji, si želi, da bi bile plače v turizmu višje.
"Vidim namreč povezavo med tem, koliko je poklic cenjen in kako je plačan. Vsi ti, brez katerih turizem ne bi mogel delovati, so tako slabo plačani, da so zato še hitreje prezrti."
Študenti BIC Ljubljana, ki so sodelovali v projektu Vzemi si čas za nas, že razmišljajo o svojih karierah v turizmu, ko bodo zaključili študij. Sergej Muhič pravi, da bi bil rad turistični vodič po Ljubljani ali receptor v hotelu, tudi Blaž Stanko se v prihodnosti vidi na delovnem mestu receptorja, zanima pa ga še organizacija dogodkov, Alexis Rose Klebčar bi se zaposlila v muzeju ali kot turistična vodnica, najraje bi po Ljubljani vodila korejske turiste, zato se že uči korejščine, Kristina Kolenc bi delala v turistični agenciji, Lea Juha si želi najti službo v hotelski recepciji nekje v tujini, Jana Medic pa je prepričana, da bodo zagotovo vsi našli službe, ko jih bodo iskali. Držimo pesti, da bo res tako!
Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, turistični vodniki, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov? Študentke in študenti na treh višjih strokovnih šolah v Mariboru, Ljubljani in na Bledu (program gostinstvo in turizem) s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo nepogrešljivih turističnih delavcev, ki so pogosto prezrti.
Vzemi si čas za nas
Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, slaščičarji, reševalci na bazenih, receptorji, organizatorji potovanj, turistični vodniki, portirji, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov?
Študentke in študenti treh višjih strokovnih šol s programi za gostinstvo in turizem v Mariboru, na Bledu in v Ljubljani s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo zaposlenih v turizmu, predvsem tistih, ki so pogosto spregledani. V projektu so sodelovali tudi študenti 2. letnika Višje strokovne šole (program gostinstvo in turizem) Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani Lea Juha, Alexis Rose Klebčar, Kristina Kolenc, Alja Krašovec, Jana Medic, Sergej Muhič, Blaž Stanko in njihova mentorica dr. Lea Kužnik, predavateljica na BIC Ljubljana, ki pravi, da je zaradi epidemije covida-19 veliko zaposlenih v turizmu morda za vedno zapustilo to gospodarsko panogo.
"Zato smo želeli narediti nekaj dobrega predvsem za tiste delavce, ki v turizmu drugače niso izpostavljeni, so pa nepogrešljivi."
Študenti so skupaj z mentorico pripravili načrt dela in izbrali svoje sogovornike v hotelih, muzejih, povsod tam, kjer soustvarjajo turizem. Februarja so začeli na Facebooku in Instagramu objavljati fotografije in kratke zgodbe zaposlenih v turizmu (#vzemisicaszanas). Razstava ljubljanskih študentov je zdaj na ogled v Centru kulinarike in turizma KULT316 na Prušnikovi v Ljubljani, ki je tudi del Biotehniškega izobraževalnega centra. Fotografsko razstavo pa so javnosti najprej predstavili na ljubljanski Špici.
Kristine Kolenc se je najbolj dotaknila zgodba zaposlene v hotelskem baru, ki jim je povedala, da celo njeni domači ne razumejo, kako zelo naporno in zahtevno je delo, ki ga opravlja. Jana Medic se spominja, kako prijazno jih je sprejel hotelski tehnik, ki skrbi, da kongresi potekajo brez težav, Lea Juha pa poudarja, da so se vsi turistični delavci, ki so jim pripovedovali svoje "nevidne" zgodbe, razveselili njihovega obiska.
"Bili so prijetno presenečeni, da je njihov trud prepoznan in cenjen, nekateri so bili ganjeni do solz."
S pomočjo študentov BIC Ljubljana smo spoznali tudi turistično vodnico Tanjo Kostanjšek, Tajo Gubenšek, ki so jo študenti prijetno presenetili med učno uro lepega vedenja v Šolskem muzeju v središču Ljubljane, in Svita Lencla, ki skrbi, da imajo Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane na vsakem koraku za izposojo na voljo dovolj mestnih koles (BicikeLJ).
Študentka Alja Krašovec, ki bi po končanem študiju rada delala v turistični agenciji, si želi, da bi bile plače v turizmu višje.
"Vidim namreč povezavo med tem, koliko je poklic cenjen in kako je plačan. Vsi ti, brez katerih turizem ne bi mogel delovati, so tako slabo plačani, da so zato še hitreje prezrti."
Študenti BIC Ljubljana, ki so sodelovali v projektu Vzemi si čas za nas, že razmišljajo o svojih karierah v turizmu, ko bodo zaključili študij. Sergej Muhič pravi, da bi bil rad turistični vodič po Ljubljani ali receptor v hotelu, tudi Blaž Stanko se v prihodnosti vidi na delovnem mestu receptorja, zanima pa ga še organizacija dogodkov, Alexis Rose Klebčar bi se zaposlila v muzeju ali kot turistična vodnica, najraje bi po Ljubljani vodila korejske turiste, zato se že uči korejščine, Kristina Kolenc bi delala v turistični agenciji, Lea Juha si želi najti službo v hotelski recepciji nekje v tujini, Jana Medic pa je prepričana, da bodo zagotovo vsi našli službe, ko jih bodo iskali. Držimo pesti, da bo res tako!
Slovenija je bogatejša za novo olimpijsko zlato, tokrat v matematiki. Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki bo z jutrišnjim dnem nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Med 616 tekmovalci iz 105 držav je osvojil 22. mesto in Slovenijo obogatil za prvo zlato medaljo na tem področju. Medalji sta prejela tudi Lovro Drofenik (srebrno) in Job Petrovčič (bronasto).
Že deset let je vsako četrtkovo popoldne na TV Slovenija namenjeno znanosti. Za to skrbijo ustvarjalci oddaje Ugriznimo znanost, ki z različnimi znanstveniki in strokovnjaki poskušajo na razumljiv, sproščen in duhovit način razložiti vse tisto, kar se včasih zdi nemogoče. Čeprav je v desetih letih na področju znanosti in poročanja o njej prišlo do velikih sprememb, največji izziv pri nastajanju te oddaje ostaja enak - kako določeno temo predstaviti poljudno in atraktivno.
Finale dobrodelne dražbe ob 10. obletnici projekta Botrstvo in ob izjemnem uspehu slovenskega kolesarstva na dirki po Franciji. Zmagovalec dražbe je Samo, ki je ponudil 45.000 evrov. Njegov tekmec v finalu Danilo pa je dodal 2.009 evrov, kar pomeni, da se je izjemen teden za slovenski šport končal z izjemnim zneskom. Tudi tokrat je bil na voljo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa, sredstva pa, tako kot doslej, namenjamo tistim, ki svojih talentov brez podpore ne bi mogli razviti, ki potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal.
Leta 1970 se je zgodil eden izmed največjih razpadov v zgodovini popularne glasbe. Zaključila se je zgodba benda, ki ni spremenil le glasbe, temveč celotno podobo (pop) kulture tistega časa. Skupina je vplivala na razvoj glasbene industrije, umetnosti, mode, britanske identitete, predvsem pa na ideje, mišljenje in družbena gibanja. Lahko bi se reklo, da so The Beatles orkestrirali družbene spremembe, ki so presegale meje Velike Britanije. O vsestranski zapuščini skupine smo se pogovarjali s profesorjem popularne glasbe na FDV-ju, sociologom in glasbenikom dr. Gregorjem Tomcem.
Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadarkoli v zgodovini Slovenije," opozarja Gregor Starc s Fakultete za šport. Če se marčevski scenarij ponovi, bomo to generacijo otrok lahko poimenovali koronaotroci, saj bodo celo življenje nosili posledice, ki so jih uvedli odrasli.
Eden od paradnih konjev, ki ga že več četrt stoletja poganja Jure Longyka, so tudi naši in seveda vaši Izštekani, ki so v tem času gostili številne, če ne prav vse domače glasbenike. Kako izštekana glasbena oddaja od povabila do izvedbe nastaja, je v zakulisju preverila tudi naša ekipa, ko je na oder stopila skupina Manouche.
V petek se je končalo jesensko izpitno obdobje. Študijsko leto, ki se počasi poslavlja, je v študijski proces prineslo veliko novosti, med drugim tudi izpite na daljavo. Kako so takšni izpiti potekali in kakšno opremo so študenti potrebovali? Kje je lažje goljufati, pri izpitih na daljavo ali pri tistih, ko je v predavalnici poleg študenta še 50 drugih sošolcev? Svoje izkušnje o izpitih v letu 2020 bodo delili študenti štirih fakultet.
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. O tem smo se lahko prepričali tudi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. Z veleposlanico Florence Ferrari o tem, kam sega njeni prvi spomini na Tour, o francoskem spremljanju dirke, tudi med tistimi, ki so manj športno navdušeni. Pogovorimo se tudi o boju različnih krajev, ki si prizadevajo, da bi se karavana ustavila pri njih, ter o skrivnosti uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
V začetku aprila je minilo 30 let odkar je Radio Gaga postal parodična in satirična radijska stalnica Prvega programa Radia Slovenije. V njej vodja ekipe Sašo Hribar s številnimi imitatorji znanih osebnosti iz političnega in javnega življenja predeluje aktualno dogajanje v slovenski družbi in politiki ter s svojimi komentarji nastavlja ogledalo sedanjosti. Kako oddaja, ki je sprva trajala kar osem ur, se kasneje skrajšala na dve in kasneje na uro in pol, nastaja, je v en petek preverila tudi ekipa Vala 202.
Nocoj se s podelitvijo Zlatih beneških levov zaključuje 77. Beneški filmski festival. Zadnjo besedo bo imela predsednica žirije, avstralska filmska igralka Cate Blanchet. Seveda bo nagrad veliko več, a Zlati beneški lev je nagrada, ki šteje.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že desetletja ukvarjajo z raziskavami virusnih okužb krompirja, začetki segajo v raziskave na slovenski sorti Igor, ki jo je virus PVY praktično uničil, no, danes pa se veliko posvečajo tudi koristnim mikroorganizmom, ki krompirju pomagajo v boju proti škodljivcem. Seveda pa krompirja ne napadajo le virusi, temveč tudi nevarne karantenske bakterije. Ena pomembnejših vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, pri čemer raziskovalci preverijo, ali je zdrav in neokužen. Če bi tovrstnim organizmom namreč dovolili, da vstopijo v Evropo, bi posledično prizadeli tudi vodne vire. Kot sta Maji Ratej povedali profesorica Kristina Gruden in Manca Pirc z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na inštitutu, se v Sloveniji raziskavam krompirja posveča približno 30 raziskovalcem, krompir pa še zdaleč ni enostaven za preučevanje.
V osrčju Slovenije, na gozdnatem območju tega dela naše dežele, na Dolah pri Litiji oglarjenje živi že več kot 150 let. Domačini so si skozi desetletja s kuhanjem oglja na tradicionalen način zagotavljali dodaten zaslužek na kmetijah in še danes je tako. Z oglarjenjem, ki ni na območju Dol nikoli zamrlo, se danes ukvarja 16 domačinov. Pred dvema desetletjema so se odločili, da svojo dejavnost na različne turistično privlačne načine predstavijo tudi obiskovalcem. Letos jim je kljub preprekam s koronavirusom uspelo pripraviti tradicionalni pohod po Oglarski deželi. Praviloma poteka spomladi, tokrat pa so ga zamaknili v jesen in tako so številni pohodniki davi krenili po lepo urejeni krožni oglarski poti. Kaj vse je moč videti in doživeti na 12-kilometrski poti, pa v pogovoru naše zasavske dopisnice Karmen Štrancar Rajevec z enim od soorganizatorjev prireditev na Dolah Tomažem Lihtenvalnerjem.
Pet let po vrhuncu migracijske krize je ta teden svetovno javnost požar v begunskem centru Moria na Lezbosu ponovno opomnil, da vprašanje migracij v Evropski uniji nikakor ni rešeno. S profesorjem dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja razmišljamo, kje so bile storjene največje napake, kako bi lahko članice EU dosegle nov dogovor in kakšne so posledice dosedanjega položaja za države v soseščini unije.
V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vedno večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Ekipa Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, že dlje časa sodeluje z nizozemsko Univerzo za tehnologijo v Eindhovnu, kjer so za namene testiranj opreme zgradili tudi 3D model slovenskega kolesarskega šampiona. O sodelovanju med univerzo in ekipo Jumbo-Visma smo se pogovarjali s profesorjem Bertom Blocknom, znanstvenim direktorjem vetrovnika. Foto: Bart van Overbeeke
Po svetu ga kličejo Big river man, tak je namreč naslov filma o njegovem neverjetnem podvigu v Amazonki. In prav ta film, ki je prejel tudi nekaj nagrad na mednarodnih festivalih, mu je odprl vrata ameriškega raja, o katerem je sanjal že od otroštva. Ultramaratonski plavalec Martin Strel je danes star 65 let, ampak še ne misli odnehati s svojimi plavalnimi podvigi. V Guinnessovi knjigi so zabeleženi kar štirje njegovi rekordi, če ne bi bilo epidemije koronavirusa, bi bil trenutno baje na najnovejšem, največjem podvigu doslej – plavanju okrog sveta. Pravi, da ima zdaj dve "Ameriki" – domovino Slovenijo, kjer je približno tri mesece na leto in dom v Arizoni, v Združenih državah, kjer preživlja največ časa. O poznanstvih z Olivio Newton John, Michaelom Phelpsom, o slovenskih dvomljivcih, svojemu bogastvu ... Prisluhnite in si sami ustvarite svoje mnenje ali je vse to, kar boste slišali, res ali pa ima Martin Strel res samo neizmerno bujno domišljijo, vam svetuje Aleš Smrekar.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki je še vedno med vodilnimi vzroki umrljivosti v svetu – vsako leto zaradi njega umre več kot 800 tisoč ljudi – smo se pogovarjali s strokovnjakinjo na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, izr. prof. Vito Poštuvan. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo.
Neveljaven email naslov