Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov