Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
Po prehranskih priporočilih bi morali sladkor uživati čim manj in to ne glede na njegovo barvo. Kot pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa med belim in rjavim sladkorjem namreč ni bistvenih razlik. Razen v ceni, okusu in načinu pridelave.
Sladkor, ki ga večinoma uživamo, je v bistvu rjav in ne bel.
Sladkorni trs gre skozi nekaj proizvodnih procesov, s katerimi pridobimo kristalni sladkor. Ta je v nasprotju z večinskim mnenjem sprva v rjavi barvi. Bel sladkor je torej rjav zaradi lepotnega popravka. Proizvodnja belega sladkorja v svetu je tako velika, da se majhnega deleža prodanega rjavega sladkorja ne splača že prej odvajati iz proizvodnjega procesa. Zato beli sladkor obarvajo nazaj v rjavega.
Sladkor lahko nadomestite z agavinim ali javorjevim sirupom, ki imata nižji glikemični indeks. Razgradnja tega sladkorja v glukozo je torej počasnejša, zato ga strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom. Zdrava alternativa belemu ali rjavemu sladkorju je tudi kokosov sladkor, ki se vedno bolj pojavlja na policah trgovin. Pridobivajo ga iz kokosove palme, je hranilno bogatejši in ima prav tako nižji glikemični indeks. Ker ima torej minimalen vpliv na dvig krvnega sladkorja, je prav tako primeren za sladkorne bolnike.
Na vroč čaj z medom pa kar pozabite. Če želite ohraniti njegovo biološko vrednost, ga ne boste dali v vroč čaj.
Za sladkanje toplih pijač je med škodljiv, ker pri višji temperati od 40 stopinj Celzija tvori toksično snov.
Ko med pregrejemo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni in vitamini. Med je zato bolj kot za sladkanje pijač pozimi primeren za namaz na kruh oziroma v hladni obliki.
Sladkanje pijač naj bo prej izjema kot pravilo. Kaj pa sploh je izjema?
Velikokrat je izjema recimo pri otrocih. Vemo, da zbolijo in dobijo zdravila. Nekatera so v sirupih in sama zdravilna učinkovina je načeloma grenka. Če otrok tega ne mara, seveda lahko dodamo nek sok, sladkamo, dodamo med ali celo sladkorni sirup, samo zato, da otrok zadevo popije. To je izjema.
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa še opozarja, da tisti, ki uživajo sladkane pijače, tudi več posegajo po sladki hrani, ker s tem v možganih stimulirajo dražljaje za sladkor.
Če bi nehali sladkati pijače, če bi pili čaj in kavo nesladkane, bi bil tudi obisk pri zobozdravniku bistveno redkejši, kot pa mora biti zdaj.
Bel ali rjavi sladkor? To niti ni pomembno. Za naše zdravje je pomembnejši odgovor na vprašanje: s sladkorjem ali brez?
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov