Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa
Za perutninsko meso je značilna nižja vsebnost maščob, lahka prebavljivost, visoka hranilna vrednost in preprosta priprava, zato je pri številnih priljubljena sestavina obrokov. Piščančje meso je med drugim tudi prva vrsta mesa, ki ga uvajamo v prehrano malih otrok, je sestavina dietne prehrane in prehrane bolnikov. Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen nenehen veterinarski nadzor, pa popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno, da pri pripravi mesa upoštevamo osnovna načela higiene živil.
Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele, kampilobakter, listerija (Listeria monocytogenes), zlati stafilokok. O ravnanju s surovim perutninskim mesom v domači kuhinji v oddaji “Veste, kaj jeste?” s Pavlom Pollakom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Priporočila za higiensko rokovanje oz. pripravo živil s perutninskim mesom v domači kuhinji:
a.) S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami, kampilobaktri). Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
b.) Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi. Živilo čim prej termično obdelamo, embalažo zavržemo med komunalne odpadke.
c.) Vzdržujemo osebno higieno. Pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom. Tudi v domači kuhinji za brisanje rok priporočamo uporabo papirnatih brisač.
č.) Delovne površine, orodje, pribor in posode sproti in po končanem delu temeljito čistimo.
d.) Še posebej pozorni in pazljivi moramo biti pri uporabi kuhinjskih krp, ker z njimi lahko prenašamo mikroorganizme z nečistih površin, orodja, pribora na čiste površine, roke ali živila.
V Sloveniji je v letu 2016 zaradi akutnega salmoneloznega enterokolitisa (gastroenterokolitisa) potrebovalo bolnišnično zdravljenje 142 ljudi, kar je skoraj polovica (287) vseh prijavljenih s to okužbo. V primerjavi z letom 2015 se je število prijav s salmonelami v letu 2016 zmanjšalo za 25 odstotkov.
Ob upoštevanju in izvajanju navedenih higienskih priporočil in varni toplotni obdelavi uživanje perutninskega mesa ne bo predstavljalo tveganja za zdravje.
Vir: NIJZ
Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa
Za perutninsko meso je značilna nižja vsebnost maščob, lahka prebavljivost, visoka hranilna vrednost in preprosta priprava, zato je pri številnih priljubljena sestavina obrokov. Piščančje meso je med drugim tudi prva vrsta mesa, ki ga uvajamo v prehrano malih otrok, je sestavina dietne prehrane in prehrane bolnikov. Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen nenehen veterinarski nadzor, pa popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno, da pri pripravi mesa upoštevamo osnovna načela higiene živil.
Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele, kampilobakter, listerija (Listeria monocytogenes), zlati stafilokok. O ravnanju s surovim perutninskim mesom v domači kuhinji v oddaji “Veste, kaj jeste?” s Pavlom Pollakom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Priporočila za higiensko rokovanje oz. pripravo živil s perutninskim mesom v domači kuhinji:
a.) S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami, kampilobaktri). Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
b.) Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi. Živilo čim prej termično obdelamo, embalažo zavržemo med komunalne odpadke.
c.) Vzdržujemo osebno higieno. Pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom. Tudi v domači kuhinji za brisanje rok priporočamo uporabo papirnatih brisač.
č.) Delovne površine, orodje, pribor in posode sproti in po končanem delu temeljito čistimo.
d.) Še posebej pozorni in pazljivi moramo biti pri uporabi kuhinjskih krp, ker z njimi lahko prenašamo mikroorganizme z nečistih površin, orodja, pribora na čiste površine, roke ali živila.
V Sloveniji je v letu 2016 zaradi akutnega salmoneloznega enterokolitisa (gastroenterokolitisa) potrebovalo bolnišnično zdravljenje 142 ljudi, kar je skoraj polovica (287) vseh prijavljenih s to okužbo. V primerjavi z letom 2015 se je število prijav s salmonelami v letu 2016 zmanjšalo za 25 odstotkov.
Ob upoštevanju in izvajanju navedenih higienskih priporočil in varni toplotni obdelavi uživanje perutninskega mesa ne bo predstavljalo tveganja za zdravje.
Vir: NIJZ
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov