Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa

Za perutninsko meso je značilna nižja vsebnost maščob, lahka prebavljivost, visoka hranilna vrednost in preprosta priprava, zato je pri številnih priljubljena sestavina obrokov. Piščančje meso je med drugim tudi prva vrsta mesa, ki ga uvajamo v prehrano malih otrok, je sestavina dietne prehrane in prehrane bolnikov. Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen nenehen veterinarski nadzor, pa popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno, da pri pripravi mesa upoštevamo osnovna načela higiene živil.

Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele, kampilobakter, listerija (Listeria monocytogenes), zlati stafilokok. O ravnanju s surovim perutninskim mesom v domači kuhinji v oddaji “Veste, kaj jeste?” s Pavlom Pollakom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Priporočila za higiensko rokovanje oz. pripravo živil s perutninskim mesom v domači kuhinji:

a.) S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami, kampilobaktri). Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
b.) Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi. Živilo čim prej termično obdelamo, embalažo  zavržemo med komunalne odpadke.
c.) Vzdržujemo osebno higieno. Pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom. Tudi v domači kuhinji za brisanje rok priporočamo uporabo papirnatih brisač.
č.) Delovne površine, orodje, pribor in posode sproti in po končanem delu temeljito čistimo.
d.) Še posebej pozorni in pazljivi moramo biti pri uporabi kuhinjskih krp, ker z njimi lahko prenašamo mikroorganizme z nečistih površin, orodja, pribora na čiste površine, roke ali živila.

V Sloveniji je v letu 2016 zaradi akutnega salmoneloznega enterokolitisa (gastroenterokolitisa) potrebovalo bolnišnično zdravljenje 142 ljudi, kar je skoraj polovica (287) vseh prijavljenih s to okužbo. V primerjavi z letom 2015 se je število prijav s salmonelami v letu 2016 zmanjšalo za 25 odstotkov.

Ob upoštevanju in izvajanju navedenih higienskih priporočil in varni toplotni obdelavi uživanje perutninskega mesa ne bo predstavljalo tveganja za zdravje.

Vir: NIJZ