Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa
Za perutninsko meso je značilna nižja vsebnost maščob, lahka prebavljivost, visoka hranilna vrednost in preprosta priprava, zato je pri številnih priljubljena sestavina obrokov. Piščančje meso je med drugim tudi prva vrsta mesa, ki ga uvajamo v prehrano malih otrok, je sestavina dietne prehrane in prehrane bolnikov. Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen nenehen veterinarski nadzor, pa popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno, da pri pripravi mesa upoštevamo osnovna načela higiene živil.
Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele, kampilobakter, listerija (Listeria monocytogenes), zlati stafilokok. O ravnanju s surovim perutninskim mesom v domači kuhinji v oddaji “Veste, kaj jeste?” s Pavlom Pollakom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Priporočila za higiensko rokovanje oz. pripravo živil s perutninskim mesom v domači kuhinji:
a.) S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami, kampilobaktri). Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
b.) Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi. Živilo čim prej termično obdelamo, embalažo zavržemo med komunalne odpadke.
c.) Vzdržujemo osebno higieno. Pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom. Tudi v domači kuhinji za brisanje rok priporočamo uporabo papirnatih brisač.
č.) Delovne površine, orodje, pribor in posode sproti in po končanem delu temeljito čistimo.
d.) Še posebej pozorni in pazljivi moramo biti pri uporabi kuhinjskih krp, ker z njimi lahko prenašamo mikroorganizme z nečistih površin, orodja, pribora na čiste površine, roke ali živila.
V Sloveniji je v letu 2016 zaradi akutnega salmoneloznega enterokolitisa (gastroenterokolitisa) potrebovalo bolnišnično zdravljenje 142 ljudi, kar je skoraj polovica (287) vseh prijavljenih s to okužbo. V primerjavi z letom 2015 se je število prijav s salmonelami v letu 2016 zmanjšalo za 25 odstotkov.
Ob upoštevanju in izvajanju navedenih higienskih priporočil in varni toplotni obdelavi uživanje perutninskega mesa ne bo predstavljalo tveganja za zdravje.
Vir: NIJZ
Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa
Za perutninsko meso je značilna nižja vsebnost maščob, lahka prebavljivost, visoka hranilna vrednost in preprosta priprava, zato je pri številnih priljubljena sestavina obrokov. Piščančje meso je med drugim tudi prva vrsta mesa, ki ga uvajamo v prehrano malih otrok, je sestavina dietne prehrane in prehrane bolnikov. Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen nenehen veterinarski nadzor, pa popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno, da pri pripravi mesa upoštevamo osnovna načela higiene živil.
Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele, kampilobakter, listerija (Listeria monocytogenes), zlati stafilokok. O ravnanju s surovim perutninskim mesom v domači kuhinji v oddaji “Veste, kaj jeste?” s Pavlom Pollakom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Priporočila za higiensko rokovanje oz. pripravo živil s perutninskim mesom v domači kuhinji:
a.) S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami, kampilobaktri). Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
b.) Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi. Živilo čim prej termično obdelamo, embalažo zavržemo med komunalne odpadke.
c.) Vzdržujemo osebno higieno. Pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom. Tudi v domači kuhinji za brisanje rok priporočamo uporabo papirnatih brisač.
č.) Delovne površine, orodje, pribor in posode sproti in po končanem delu temeljito čistimo.
d.) Še posebej pozorni in pazljivi moramo biti pri uporabi kuhinjskih krp, ker z njimi lahko prenašamo mikroorganizme z nečistih površin, orodja, pribora na čiste površine, roke ali živila.
V Sloveniji je v letu 2016 zaradi akutnega salmoneloznega enterokolitisa (gastroenterokolitisa) potrebovalo bolnišnično zdravljenje 142 ljudi, kar je skoraj polovica (287) vseh prijavljenih s to okužbo. V primerjavi z letom 2015 se je število prijav s salmonelami v letu 2016 zmanjšalo za 25 odstotkov.
Ob upoštevanju in izvajanju navedenih higienskih priporočil in varni toplotni obdelavi uživanje perutninskega mesa ne bo predstavljalo tveganja za zdravje.
Vir: NIJZ
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov