Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Mikrobiološka ustreznost ledu je odvisna od kakovosti pitne vode, od higiene okolja, v katerem led nastaja, in od rokovanja z ledom pred zaužitjem
Jasno in pričakovano je, da se poraba ledu v vročih poletnih dneh poveča. Dodajamo ga tudi v pijače, kamor ga sicer ne bi, nekateri celo v kavo ali v vino in še kam. Čeprav se ljubiteljem teh zvarkov takšno dejanje zdi nemara celo kavoskrunsko in vinokletno. A vendar prija. Prija do te mere, da kaj hitro pozabimo na morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinaša uživanje ledu, zlasti če se z njim ne rokuje ustrezno, ali če ga uživamo v deželah, v katerih je vprašljiva mikrobiološka ustreznost pitne vode. O varnosti uživanja ledu je v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” spregovorila mikrobiologinja Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
“Pri nas se pregleda kar nekaj ledu. Vzorce se jemlje v gostinskih obratih. Postopek za pregledovanje ledu je enak kot za preverbo kakovosti pitne vode. In kakovost tega ledu, ki smo ga pregledali v naših laboratorijah, je bila dobra. Slabih izkušenj nismo imeli.” Tatjana Rupel, NLZOH
Led se lahko onesnaži tudi z mikroorganizmi, ki niso prisotni v pitni vodi. Ali zaradi neustrezne higiene ali zaradi neprimernega rokovanja, dodaja mikrobiologinja Tatjana Rupel:
“V led mikroorganizmi lahko pridejo iz okolice. Iz politih živil, nepakirane hrane v onesnaženem zamrzovalniku. Ti organizmi so lahko zelo nevarni za zdravje. Ravno tako kot ti, ki lahko pridejo iz pitne vode. Pojavi se lahko salmonela, ki sicer ne bi bila prisotna v tem ledu.”
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Mikrobiološka ustreznost ledu je odvisna od kakovosti pitne vode, od higiene okolja, v katerem led nastaja, in od rokovanja z ledom pred zaužitjem
Jasno in pričakovano je, da se poraba ledu v vročih poletnih dneh poveča. Dodajamo ga tudi v pijače, kamor ga sicer ne bi, nekateri celo v kavo ali v vino in še kam. Čeprav se ljubiteljem teh zvarkov takšno dejanje zdi nemara celo kavoskrunsko in vinokletno. A vendar prija. Prija do te mere, da kaj hitro pozabimo na morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinaša uživanje ledu, zlasti če se z njim ne rokuje ustrezno, ali če ga uživamo v deželah, v katerih je vprašljiva mikrobiološka ustreznost pitne vode. O varnosti uživanja ledu je v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” spregovorila mikrobiologinja Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
“Pri nas se pregleda kar nekaj ledu. Vzorce se jemlje v gostinskih obratih. Postopek za pregledovanje ledu je enak kot za preverbo kakovosti pitne vode. In kakovost tega ledu, ki smo ga pregledali v naših laboratorijah, je bila dobra. Slabih izkušenj nismo imeli.” Tatjana Rupel, NLZOH
Led se lahko onesnaži tudi z mikroorganizmi, ki niso prisotni v pitni vodi. Ali zaradi neustrezne higiene ali zaradi neprimernega rokovanja, dodaja mikrobiologinja Tatjana Rupel:
“V led mikroorganizmi lahko pridejo iz okolice. Iz politih živil, nepakirane hrane v onesnaženem zamrzovalniku. Ti organizmi so lahko zelo nevarni za zdravje. Ravno tako kot ti, ki lahko pridejo iz pitne vode. Pojavi se lahko salmonela, ki sicer ne bi bila prisotna v tem ledu.”
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov