Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

Mikrobiološka ustreznost ledu je odvisna od kakovosti pitne vode, od higiene okolja, v katerem led nastaja, in od rokovanja z ledom pred zaužitjem

Jasno in pričakovano je, da se poraba ledu v vročih poletnih dneh poveča. Dodajamo ga tudi v pijače, kamor ga sicer ne bi, nekateri celo v kavo ali v vino in še kam. Čeprav se ljubiteljem teh zvarkov takšno dejanje zdi nemara celo kavoskrunsko in vinokletno. A vendar prija. Prija do te mere, da kaj hitro pozabimo na morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinaša uživanje ledu, zlasti če se z njim ne rokuje ustrezno, ali če ga uživamo v deželah, v katerih je vprašljiva mikrobiološka ustreznost pitne vode. O varnosti uživanja ledu je v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” spregovorila mikrobiologinja Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

“Pri nas se pregleda kar nekaj ledu. Vzorce se jemlje v gostinskih obratih. Postopek za pregledovanje ledu je enak kot za preverbo kakovosti pitne vode. In kakovost tega ledu, ki smo ga pregledali v naših laboratorijah, je bila dobra. Slabih izkušenj nismo imeli.” Tatjana Rupel, NLZOH

Led se lahko onesnaži tudi z mikroorganizmi, ki niso prisotni v pitni vodi. Ali zaradi neustrezne higiene ali zaradi neprimernega rokovanja, dodaja mikrobiologinja Tatjana Rupel:

“V led mikroorganizmi lahko pridejo iz okolice. Iz politih živil, nepakirane hrane v onesnaženem zamrzovalniku. Ti organizmi so lahko zelo nevarni za zdravje. Ravno tako kot ti, ki lahko pridejo iz pitne vode. Pojavi se lahko salmonela, ki sicer ne bi bila prisotna v tem ledu.”