Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.
Za zadostno preskrbo z jodom je poskrbel javnozdravstveni ukrep v 50. letih
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.
“Z jodom je bogata predvsem morska hrana, ki je v Sloveniji ne jemo prav pogosto oziroma verjetno ni vsak dan na naših jedilnikih.”
Pomanjkanje joda v prehrani je v preteklosti vodilo do velikega pojava golšavosti, ki smo jo pred skoraj 70 leti beležili celo pri več kot polovici otrok. Zato smo leta 1953 na območju Slovenije izvedli enega najbolj uspešnih javnozdravstvenih ukrepov – to je načrtno jodiranje soli z 10 mg kalijevega jodida na kg soli. To količino dodanega joda smo v letu 1999 postavili na 25 mg. In to uspešno – pojavnost golše se je izrazito zmanjšala. Ob vsem tem pa vendarle velja opozoriti, da vrednosti dodanega joda v soli že izhajajo iz dejstva, da soli uživamo preveč.
“Čim uživate kruh, različna predelana živila, že s tem dobite precej jodirane soli.”
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.
Za zadostno preskrbo z jodom je poskrbel javnozdravstveni ukrep v 50. letih
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.
“Z jodom je bogata predvsem morska hrana, ki je v Sloveniji ne jemo prav pogosto oziroma verjetno ni vsak dan na naših jedilnikih.”
Pomanjkanje joda v prehrani je v preteklosti vodilo do velikega pojava golšavosti, ki smo jo pred skoraj 70 leti beležili celo pri več kot polovici otrok. Zato smo leta 1953 na območju Slovenije izvedli enega najbolj uspešnih javnozdravstvenih ukrepov – to je načrtno jodiranje soli z 10 mg kalijevega jodida na kg soli. To količino dodanega joda smo v letu 1999 postavili na 25 mg. In to uspešno – pojavnost golše se je izrazito zmanjšala. Ob vsem tem pa vendarle velja opozoriti, da vrednosti dodanega joda v soli že izhajajo iz dejstva, da soli uživamo preveč.
“Čim uživate kruh, različna predelana živila, že s tem dobite precej jodirane soli.”
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov