Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ščitnica brez joda ne deluje

23.10.2019

Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.

Za zadostno preskrbo z jodom je poskrbel javnozdravstveni ukrep v 50. letih

Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.

“Z jodom je bogata predvsem morska hrana, ki je v Sloveniji ne jemo prav pogosto oziroma verjetno ni vsak dan na naših jedilnikih.”

Pomanjkanje joda v prehrani je v preteklosti vodilo do velikega pojava golšavosti, ki smo jo pred skoraj 70 leti beležili celo pri več kot polovici otrok. Zato smo leta 1953 na območju Slovenije izvedli enega najbolj uspešnih javnozdravstvenih ukrepov – to je načrtno jodiranje soli z 10 mg kalijevega jodida na kg soli. To količino dodanega joda smo v letu 1999 postavili na 25 mg. In to uspešno – pojavnost golše se je izrazito zmanjšala. Ob vsem tem pa vendarle velja opozoriti, da vrednosti dodanega joda v soli že izhajajo iz dejstva, da soli uživamo preveč.

“Čim uživate kruh, različna predelana živila, že s tem dobite precej jodirane soli.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Ščitnica brez joda ne deluje

23.10.2019

Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.

Za zadostno preskrbo z jodom je poskrbel javnozdravstveni ukrep v 50. letih

Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.

“Z jodom je bogata predvsem morska hrana, ki je v Sloveniji ne jemo prav pogosto oziroma verjetno ni vsak dan na naših jedilnikih.”

Pomanjkanje joda v prehrani je v preteklosti vodilo do velikega pojava golšavosti, ki smo jo pred skoraj 70 leti beležili celo pri več kot polovici otrok. Zato smo leta 1953 na območju Slovenije izvedli enega najbolj uspešnih javnozdravstvenih ukrepov – to je načrtno jodiranje soli z 10 mg kalijevega jodida na kg soli. To količino dodanega joda smo v letu 1999 postavili na 25 mg. In to uspešno – pojavnost golše se je izrazito zmanjšala. Ob vsem tem pa vendarle velja opozoriti, da vrednosti dodanega joda v soli že izhajajo iz dejstva, da soli uživamo preveč.

“Čim uživate kruh, različna predelana živila, že s tem dobite precej jodirane soli.”


26.12.2018

Bolj kalorična od alkohola je le še maščoba

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.12.2018

Tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo

Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.


12.12.2018

Kruh res redi?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.12.2018

Repa je bogata z antioksidanti

Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.


28.11.2018

Losos

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.11.2018

Naj ne spodrsne na maščobah

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.11.2018

Konzerviranje živil v domači kuhinji

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.11.2018

Z rafinirano fruktozo do civilizacijskih bolezni

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.10.2018

Običajni ali sladki krompir?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.10.2018

Prazna vreča ne stoji pokonci

Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije


17.10.2018

Kaj imata skupnega maslo in margarina? Zmernost

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.10.2018

Bučno olje je zdravo, a kot vsa maščoba, kalorično

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.10.2018

Starostniki hrano okušajo drugače

Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.


26.09.2018

Učinkovit je le dolgoročen “detox”

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.09.2018

Gobe imajo zelo visoko vsebnost vode in so dober vir vitaminov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


12.09.2018

Mlečne formule poskušajo posnemati sestavo materinega mleka, a so samo približek

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.09.2018

V ekoloških živilih pesticidov znatno manj

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.08.2018

Črevesje kot drugi možgani

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.08.2018

Oglijikovim hidratom se moramo izogibati. Res?!

Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.


15.08.2018

Prehranska dopolnila

Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.


Stran 9 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov