Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.
Cikel oddaj o vitaminih
13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.
"Vitamin (tudi, če gre za slovnično ednino) ni nikoli samo ena molekula, temveč imamo vedno polje molekul, ki imajo ta učinek."
Zlato obdobje raziskav povezanih z vitamini je bilo pred drugo svetovno vojno. V obdobju od leta 1928 do 1943 je bilo podeljenih sedem Nobelovih nagrad s področij fiziologije, medicine ali kemije, ki so se eksplicitno nanašali na raziskave v povezavi z vitamini.
Vitamini so organske molekule, ki jih moramo zaužiti s hrano, a jih potrebujemo le v zelo majhnih količinah. Dnevne potrebe po vitaminih so zelo različne – od nekaj mikrogramov (npr. vitamin B12) do skoraj 100 miligramov vitamina C. Ocena je, da v razvitem svetu še vedno v telo vnesemo premalo vitamina A, vitamina C, vitamina E in predvsem vitamina D. Ali se lahko zgodi tudi obratno? Da vitaminov zaužijemo preveč? S hrano zelo težko, pojasni prof. Ciklić.
"Če bi moral izbrati neko »super živilo« v kontekstu vitaminov, so to jetra različnih živali. Jetra so vsebujejo praktično vse vitamine v velikem deležu."
Zanimivo je, da so nekateri vitamin tudi aditivi (tisti z oznako E). Tako je npr. vitamin C ključen vodotopen antioksidant in se ga dodaja v mnoga procesirana živila rastlinskega in živalskega izvora. Tudi vitamin E ima podobno funkcijo. Riboflavin (B2), ki je rumeno-oranžno obarvan pa se uporablja kot barvilo. Kot rumena barvila so aditivi tudi različni karoteni, iz katerih se v organizmu sintetizira vitamin A.
13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.
Cikel oddaj o vitaminih
13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.
"Vitamin (tudi, če gre za slovnično ednino) ni nikoli samo ena molekula, temveč imamo vedno polje molekul, ki imajo ta učinek."
Zlato obdobje raziskav povezanih z vitamini je bilo pred drugo svetovno vojno. V obdobju od leta 1928 do 1943 je bilo podeljenih sedem Nobelovih nagrad s področij fiziologije, medicine ali kemije, ki so se eksplicitno nanašali na raziskave v povezavi z vitamini.
Vitamini so organske molekule, ki jih moramo zaužiti s hrano, a jih potrebujemo le v zelo majhnih količinah. Dnevne potrebe po vitaminih so zelo različne – od nekaj mikrogramov (npr. vitamin B12) do skoraj 100 miligramov vitamina C. Ocena je, da v razvitem svetu še vedno v telo vnesemo premalo vitamina A, vitamina C, vitamina E in predvsem vitamina D. Ali se lahko zgodi tudi obratno? Da vitaminov zaužijemo preveč? S hrano zelo težko, pojasni prof. Ciklić.
"Če bi moral izbrati neko »super živilo« v kontekstu vitaminov, so to jetra različnih živali. Jetra so vsebujejo praktično vse vitamine v velikem deležu."
Zanimivo je, da so nekateri vitamin tudi aditivi (tisti z oznako E). Tako je npr. vitamin C ključen vodotopen antioksidant in se ga dodaja v mnoga procesirana živila rastlinskega in živalskega izvora. Tudi vitamin E ima podobno funkcijo. Riboflavin (B2), ki je rumeno-oranžno obarvan pa se uporablja kot barvilo. Kot rumena barvila so aditivi tudi različni karoteni, iz katerih se v organizmu sintetizira vitamin A.
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov