13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.

Cikel oddaj o vitaminih

13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.

"Vitamin (tudi, če gre za slovnično ednino) ni nikoli samo ena molekula, temveč imamo vedno polje molekul, ki imajo ta učinek."

Zlato obdobje raziskav povezanih z vitamini je bilo pred drugo svetovno vojno. V obdobju od leta 1928 do 1943 je bilo podeljenih sedem Nobelovih nagrad s področij fiziologije, medicine ali kemije, ki so se eksplicitno nanašali na raziskave v povezavi z vitamini.

Vitamini so organske molekule, ki jih moramo zaužiti s hrano, a jih potrebujemo le v zelo majhnih količinah. Dnevne potrebe po vitaminih so zelo različne – od nekaj mikrogramov (npr. vitamin B12) do skoraj 100 miligramov vitamina C. Ocena je, da v razvitem svetu še vedno v telo vnesemo premalo vitamina A, vitamina C, vitamina E in predvsem vitamina D. Ali se lahko zgodi tudi obratno? Da vitaminov zaužijemo preveč? S hrano zelo težko, pojasni prof. Ciklić.

"Če bi moral izbrati neko »super živilo« v kontekstu vitaminov, so to jetra različnih živali. Jetra so vsebujejo praktično vse vitamine v velikem deležu."

Zanimivo je, da so nekateri vitamin tudi aditivi (tisti z oznako E). Tako je npr. vitamin C ključen vodotopen antioksidant in se ga dodaja v mnoga procesirana živila rastlinskega in živalskega izvora. Tudi vitamin E ima podobno funkcijo. Riboflavin (B2), ki je rumeno-oranžno obarvan pa se uporablja kot barvilo. Kot rumena barvila so aditivi tudi različni karoteni, iz katerih se v organizmu sintetizira vitamin A.