Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.

Bakrovi ioni so udeleženi praktično v vseh biokemijskih procesih

Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.

Latinsko poimenovanje za baker, cuprum, izvira iz imena za otok Ciper, saj so bila v antiki tam bogata nahajališča, ki so jih izkoriščali že v času bronaste, verjetno tudi bakrene dobe. Baker je bil ena od prvih kovin, ki so jih ljudje začeli uporabljati tako za izdelavo orožja kot tudi za razne uporabne predmete.

Pri odraslih dnevne potrebe po bakru znašajo približno 1 mg. Takšno količino bakra zagotovimo, če zaužijemo denimo 10 gramov jeter, 70 gramov semen oziroma oreškov ali pa pol kilograma belega pšeničnega kruha. Lahko pa del bakra v telo vnesemo tudi s pitno vodo.

V bakrenih ceveh se lahko raztopi večja količina bakrovih ionov, še posebej v vodi z nižjim pH. Sicer pa koncentracije bakra v vodi hitro padejo na običajne vrednosti, že če vodo pustimo teči nekaj sekund.