Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Bakrovi ioni so udeleženi praktično v vseh biokemijskih procesih
Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Latinsko poimenovanje za baker, cuprum, izvira iz imena za otok Ciper, saj so bila v antiki tam bogata nahajališča, ki so jih izkoriščali že v času bronaste, verjetno tudi bakrene dobe. Baker je bil ena od prvih kovin, ki so jih ljudje začeli uporabljati tako za izdelavo orožja kot tudi za razne uporabne predmete.
Pri odraslih dnevne potrebe po bakru znašajo približno 1 mg. Takšno količino bakra zagotovimo, če zaužijemo denimo 10 gramov jeter, 70 gramov semen oziroma oreškov ali pa pol kilograma belega pšeničnega kruha. Lahko pa del bakra v telo vnesemo tudi s pitno vodo.
V bakrenih ceveh se lahko raztopi večja količina bakrovih ionov, še posebej v vodi z nižjim pH. Sicer pa koncentracije bakra v vodi hitro padejo na običajne vrednosti, že če vodo pustimo teči nekaj sekund.
Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Bakrovi ioni so udeleženi praktično v vseh biokemijskih procesih
Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Latinsko poimenovanje za baker, cuprum, izvira iz imena za otok Ciper, saj so bila v antiki tam bogata nahajališča, ki so jih izkoriščali že v času bronaste, verjetno tudi bakrene dobe. Baker je bil ena od prvih kovin, ki so jih ljudje začeli uporabljati tako za izdelavo orožja kot tudi za razne uporabne predmete.
Pri odraslih dnevne potrebe po bakru znašajo približno 1 mg. Takšno količino bakra zagotovimo, če zaužijemo denimo 10 gramov jeter, 70 gramov semen oziroma oreškov ali pa pol kilograma belega pšeničnega kruha. Lahko pa del bakra v telo vnesemo tudi s pitno vodo.
V bakrenih ceveh se lahko raztopi večja količina bakrovih ionov, še posebej v vodi z nižjim pH. Sicer pa koncentracije bakra v vodi hitro padejo na običajne vrednosti, že če vodo pustimo teči nekaj sekund.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov