To noč, ko se bo 20. prevesil v 21. oktober 2011, bo predsednik države Danilo Türk razpisal predčasne parlamentarne volitve. Prve v samostojni Sloveniji. Močno si jih je želel velik del politike, zahteval jih je tudi pretežni del volivcev.

In kaj to konkretno pomeni? Da bo po 4. decembru vse drugače je seveda utopija. So pa lahko te volitve vseeno prelomne. V več pogledih, odgovarjajo tisti, ki sicer nenehno sprašujejo – “merilci” javnega mnenja.

Preverili smo splošno uveljavljena mnenja, stereotipe o slovenskih volivcih. Če sploh držijo in kaj pomenijo.

S tem smo skušali portretirati zelo abstrakten pojem – slovensko volilno telo. To, da vsake toliko ob nedeljah prispeva odstotke strankam in listam, je seveda še najbolj “enostavno”. Volilno telo ima namreč tudi kup vrednot, prioritet, želja … Tri strokovnjake smo vprašali, koliko bodo vplivale na volilni rezultat.

“Te volitve ne bodo toliko politične, bolj bodo ekonomske in socialne,” pravi Janja Božič Marolt z Inštituta Mediana. Novi, izpostavljeni obrazi ne bodo dovolj, težko bodo zmagali le zato, ker so stopili v ring s političnimi strankami, ki so Slovenijo razočarale. Namreč: “Volivci so doslej nagrajevali uravnoteženo – eno in drugo stran, z nobeno pa niso bili povsem zadovoljni,” ugotavlja dr. Samo Uhan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Pa vendar to še ni zagotovilo, da bodo 4. decembra res naredili rez, ki ga Slovenija potrebuje. “Volivci premalo tehtajo realne parametre, premalo tehtno ocenjujejo, koliko so volilne obljube kredibilne,” opozarja dr. Matevž Tomšič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.

Slab zgodovinski spomin, hitro nasedanje obljubam, zadovoljenost z obrazi oziroma “političnimi blagovnimi znamkami” namesto s programi so namreč značilnosti slovenskih volivcev. Vendar se ti hkrati zavedajo nujnosti sprememb, tudi reform, v družbi, a na pravičnejši način, kot so to počele politične in ekonomske elite doslej.