Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


08.06.2021

Načrt za okrevanje skozi kritična očesa

Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.


02.06.2021

Bolj ko pritiskajo na nas, težje se bomo dali

Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.


26.05.2021

Ali potrebujemo (boljši) cepilni marketing?

Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?


25.05.2021

Turistični (bon)boni

V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.


19.05.2021

Protest je naša pravica

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.


18.05.2021

TEŠ 6 in spopad miselnih svetov

Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.


12.05.2021

Interes za vpis v gimnazijske programe se je v letošnjem letu povečal

Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.


11.05.2021

Prihodnost Evropske unije: Mojca Širok, prof. Bojan Bugarič

Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič


05.05.2021

Med epidemijo so se pogoji dela marsikje poslabšali

Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.


04.05.2021

Po 20 letih sistematizirani zdravstveni pregledi športnikov

Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?


27.04.2021

dr. Peter Mikša: Slike zgodovine ne moremo prilagajati politični potrebi

27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.


21.04.2021

V naši državi se vse proda na oko, tudi na policah z živili

5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.


20.04.2021

Mojca Prelesnik: Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.


14.04.2021

V študentskem domu, ki naj bi bil naš dom, nismo zaželeni

Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?


13.04.2021

Ali ljudje, ki izražajo politična stališča, bolj širijo virus kot ljudje, ki jedo sladoled?

V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.


07.04.2021

Dr. Mateja Logar

Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?


31.03.2021

Kdor me želi slišati, me sliši

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.


30.03.2021

Primož Velikonja: Ključ je v zaupanju in enotnih informacijah

Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.


23.03.2021

Kritika in politika: Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček

Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.


17.03.2021

Prej smo se družili po gostilnah, zdaj pa …

Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?


Stran 15 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov