Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


17.09.2019

Dolga zgodba o kratkih sporočilih

Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …


10.09.2019

V ozadju dodatka za delovno aktivnost je ideja o zaslužnih in nezaslužnih revnih

Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.


03.09.2019

Ključna ni količina napisanih nalog, ampak sta razumevanje in utrjevanje znanja

Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.


27.08.2019

Kaj danes gradimo in kako to vpliva na življenje v naših mestih

Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo


20.08.2019

Mediji so zakon

Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji? 


13.08.2019

Algoritmi, roboti in Greta Thunberg

Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


06.08.2019

Denarna pomoč ni dovolj, poskrbeti je treba, da pride na pravi naslov

Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.


30.07.2019

Kako nam bodo čedalje pogostejši vročinski valovi krojili življenje?

Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.


23.07.2019

Turisti, pojdite domov

Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.


17.07.2019

Miti o alkoholu

Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.


16.07.2019

Mešanje kart na evropskem parketu

Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?


09.07.2019

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.


02.07.2019

Plastika naša vsakdanja

Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič


18.06.2019

Ogledalo podnebnega semaforja

Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?


11.06.2019

Tovarne prihodnosti: Pametne, a ne brez človeka

Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).


04.06.2019

Kdo se resnično boji cepiv

Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.


28.05.2019

Boštjan Gorjup

Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.


21.05.2019

GDPR – leto pozneje

Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.


14.05.2019

Po labirintih Evropskega parlamenta

O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.


07.05.2019

Slavoj Žižek in Srećko Horvat: Pod nebesi je velik nered

Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.


Stran 20 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov