Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?
Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.
Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?
“Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.”
Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.
“Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.”
Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.
“Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.”
Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:
“Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.”
Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.
“Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.”
Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?
Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.
Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?
“Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.”
Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.
“Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.”
Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.
“Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.”
Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:
“Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.”
Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.
“Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.”
Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Neveljaven email naslov