Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?

Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.

Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?

“Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.”

Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.

“Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.”

Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.

“Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.”

Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:

“Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.”

Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.

“Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.”

Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.