Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.
Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:
“Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.“
Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.
Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.
Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.
Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.
Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.
“Čas je za spremembe.”
Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.
Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.
Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.
V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.
Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:
“Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.“
Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.
Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.
Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.
Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.
Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.
“Čas je za spremembe.”
Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.
Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.
Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.
V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov