Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ob 8. marcu o enakopravnosti žensk. Polna usta so nas enakosti, napredka, želja po boljši prihodnosti

08.03.2012


Foto: Kheel Center, Cornell University

Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.

Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:

Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.

Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.

Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.

Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.

Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.

Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.

Čas je za spremembe.

Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.

Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.

Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.

V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ob 8. marcu o enakopravnosti žensk. Polna usta so nas enakosti, napredka, želja po boljši prihodnosti

08.03.2012


Foto: Kheel Center, Cornell University

Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.

Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:

Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.

Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.

Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.

Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.

Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.

Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.

Čas je za spremembe.

Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.

Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.

Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.

V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.


09.01.2014

Energetske izkaznice

Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...


07.01.2014

Prirejanje športnih izidov

Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.


02.01.2014

Kam greš, Evropa?

Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...


19.12.2013

Varščine - Milijon evrov varščine! Prizor, ki smo ga donedavnega lahko videli le v filmih . . .

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


12.12.2013

Stresno testirani. Kaj pa zdaj?

O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.


10.12.2013

Socialna stiska v Mariboru: V primežu deložacij

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


05.12.2013

Meteorne vode in kanalizacija - Kako bodo občine preračunavale strešne in parkirne površine za posamezne plačnike ter koliko bo to prizadelo gospodarske subjekte?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


03.12.2013

Evropski vozniki - povsod?!

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


28.11.2013

Sporni najem Predjamskega gradu?

Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.


26.11.2013

Kdo smo in kaj nam je, da kupujemo vozniška dovoljenja?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


21.11.2013

Se bo še splačalo biti honorarec?

Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.


19.11.2013

Kaj prinaša Zakon o enotni ceni knjige?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


14.11.2013

Zaposlovanje mladih?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


12.11.2013

Kam greš, Evropa? Kaj je sploh še ostalo od Evrope, nekoč združene za mir in blaginjo?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


07.11.2013

Od katastrofalnih poplav na Dravi je minilo leto dni

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


05.11.2013

Spremembe v financiranju strank

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


29.10.2013

Motnje hranjenja med vse mlajšimi dekleti in fanti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


24.10.2013

Varčevanje za starost? Nujno! A kako?

Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?


22.10.2013

Socialna država. Jo moderniziramo ali ukinjamo?

Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?


Stran 38 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov