Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
”Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.
Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”
Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.
O upokojevanju v javnem sektorju?
“Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.
Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:
“Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.
V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”
Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”
Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
”Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.
Vabljeni k poslušanju intervjuja!
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
”Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.
Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”
Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.
O upokojevanju v javnem sektorju?
“Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.
Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:
“Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.
V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”
Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”
Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
”Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.
Vabljeni k poslušanju intervjuja!
Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.
Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?
Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?
O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?
Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.
Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?
Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Neveljaven email naslov