Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


21.02.2023

Na urgencah kadra ni, pogoste so bolniške odsotnosti, odpovedi, “štukamo” s študenti

Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.


15.02.2023

Hrana prihodnosti: Zmernost

Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.


07.02.2023

Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?


01.02.2023

Pritiski na tisk - lastniki in vodstva

Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?


31.01.2023

Hrana prihodnosti: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov

V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.


25.01.2023

Duhovi bojišča: kako droni spreminjajo vojskovanje

Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.


24.01.2023

Več akcije in manj govora

Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.


18.01.2023

Z betonom proti poplavam na Sori

V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?


11.01.2023

Brez solidarnosti ni javnega zdravstva

Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.


10.01.2023

Svet v letu 2023: O znanih in neznanih neznankah

Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.


04.01.2023

Spolni stereotipi in tradicionalne vloge včasih pri ženskah še bolj zakoreninjeni

Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.


03.01.2023

Z jezo, agresijo in žalostjo ima naša družba veliko težav

Povzetek serije oddaj Na podstrešju.


28.12.2022

Slovenija v letu 2022

Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.


27.12.2022

Na podstrešju: Obnavljamo abecedo duševnega zdravja

Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.


21.12.2022

Kaj vam postrežem?

Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.


20.12.2022

Na podstrešju: Zdravo čustvovanje

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


14.12.2022

Kitajska pred kaotičnim letom

Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.


13.12.2022

Na podstrešju: Ohranjajmo duševno kondicijo

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen


07.12.2022

Popolna nevihta cen energentov

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.


06.12.2022

Molk žrtev nasilja je zelo jasno izražena nezaupnica institucijam

Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?


Stran 7 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov