Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


26.07.2022

Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.


26.07.2022

Kako nadomestiti avtomobile v mestih?

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?


13.07.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov