javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?

Za večjo učinkovitost gre! Ali res?

V javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki napoveduje spremembo plačnega sistema, ki se nanaša na variabilni del, s katerim bi boljše delavce nagradili, slabše kaznovali, zbuja tako pozitivne odzive, kot tudi nekaj negotovosti:

 “V letošnjem letu se želimo pogovarjati o vsebini plačnega sistema in nagrajevanju. Ključno je, da se dogovorimo, da se za posamezne profile določijo kriteriji nagrajevanja in se del mase plače nameni tako, da jo dobijo tisti, ki z rezultati dela lahko dokažejo večjo uspešnost.”

Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja? Resda so se evropski javni uslužbenci v študiji, ki jo je pripravila A. T. Kearney, izrekli, da bi na svojih delovnim mestih lahko delali veliko več, a zakaj se ne izvaja večji nadzor nad tistimi, ki zasedajo vodstvena mesta, če je učinkovitost javne službe odvisna od vodstvenega kadra?

Po kakšnih merilih bo delodajalec ocenjeval svoje zaposlene, da bo ocena profesionalna in ne bo sledil načelu “naši – vaši”? Od kod bo vzel denar za nagrajevanje bolj delavnih? Bo moral kaznovati, da bi lahko nagrajeval?

Odgovarjali so še Branimir Štrukelj,  Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in Mojca Križnar, Hill International ter Branko Žibrat iz A.T. Kearney.