Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.
lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Neveljaven email naslov