Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
Neveljaven email naslov