Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve.
Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Leta 2022 se bo končala življenjska doba jedrske elektrarno Krško. Postopek za podaljšanje delovanja za 20 let že teče, ob tem pa državni holding GEN-Energija že več let namenja milijone tudi za drugi blok. So strahovi, da se lahko ponovi zgodba TEŠ 6, le da bo cena nekajkrat višja, realni? Bomo spet postavljeni pred dejstvo, da smo za projekt porabili že preveč denarja, da bi ga bilo še smiselno ustaviti? Junija letos naj bi bil pripravljen šele osnutek energetskega koncepta Slovenije – na kakšni podlagi torej državni holding že namenja sredstva za drugi blok?
V GEN-Energiji na vprašanje, koliko sredstev je državni holding že namenil za drugi blok jedrske elektrarne Krško, odgovarjajo, da od 10 do 11 milijonov evrov. Vodja tehničnega sektorja, razvoja in investicij v GEN-Energiji Jože Špiler dodaja, da je bil del teh sredstev namenjen tudi za analizo in oceno vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije. Pri projektu Krško 2 v holdingu trenutno dela skupina šestih ljudi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa šele pripravljajo strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike.
V GEN-Energiji vrednost projekta ocenjujejo na od 3,5 do 5 milijard evrov, strošek proizvedene kilovatne ure skupaj s potrebnim donosom za odplačevanje vseh vloženih sredstev pa naj bi bil približno 50 evrov na MWh. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi bil lahko projekt JEK 2 tudi do petkrat dražji od projekta TEŠ 6, cena elektrike pa ob upoštevanju naložbe in obratovalnih stroškov tudi do dvakrat višja od evropske kontinentalne tržne cene. Špiler odgovarja, da delež proizvedene električne energije na trgu pomeni zelo majhen del cene, ki jo moramo plačati za kilovatno uro.
Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenije: “Stroške nuklearke nam znajo na začetku prikazovati, kot da so nizki, torej da bi stala od 3 do 4 milijarde. Že zdaj pa vemo, da bo v resnici od 6 do 7 milijard evrov. Tudi TEŠ 6 so najprej prikazovali kot poceni, potem pa se je umetno podražil. Če se to zgodi v primeru Krško 2, ne bo govor o podražitvah v vrednosti nekaj 100 milijonov, ampak milijardi ali dveh. To je nezaslišano, slovenska energetika tega ne bi mogla prenesti!”
Tudi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac vlaganje v drugi blok primerja s TEŠ 6: “To so projekti, ki jih pripravljajo strokovne ekipe v holdingih, ki na žalost ne vidijo, da se razmere v svetu spreminjajo, in delujejo na ustaljen način. Če so prej proizvajali v termoelektrarni, razmišljajo o novem bloku, ki bo spet na premog. Enako velja za jedrsko elektrarno. V Krškem je razmeroma dobra ekipa ljudi, ki mislijo na to, da je na delovanje elektrarne vezano veliko delovnih mest – mislim, da približno 500 – k temu pa dodajo še dejavnosti, ki so vezane na obratovanje. Njihovo naravno razmišljanje je, da se bosta tehnologija in znanje, ki sta tam nakopičena, nadaljevala z drugo jedrsko elektrarno. Ne razmišljajo o tem, da se svet spreminja, da so se v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in drugih državah odločili za zapiranje jedrskih elektrarn. V teh državah vlagajo v tehnologije, ki bodo dolgoročno imele boljše rezultate.”
Savič opozarja na naraščanje cen nukleark, ki se gradijo drugod. “Te cene kažejo, da podoben reaktor, kot bi se gradil v Sloveniji, stane od 6 do 7, lahko tudi 8 milijonov evrov.” Nemac dodaja: “Graditev elektrarne na Finskem traja že 10 let. Cena se je povečala vsaj za dvakrat.”
Jože Špiler: “Po kakšnem dvajsetletju bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma.” #vm #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Špiler odgovarja, da bo z večanjem števila novogradenj cena padala, ter se sklicuje na projekte v Rusiji, ki se gradijo v skladu s predvidenimi stroški v predvidenem časovnem obdobju 5 ali 6 let. Če bi drugi blok zgradili, bi nekaj električne energije v prvih letih obratovanja izvažali, po kakšnem dvajsetletju pa bi vso elektriko iz drugega bloka porabili že doma, še dodajajo v GEN-Energiji. V Greenpeaceu Slovenije poudarjajo, da glede na cilje EU do leta 2050 potrebujemo vsaj polovico obnovljivih virov. “Če bomo imeli zelo veliko vetra in sončnih elektrarn, hkrati pa tudi jedrske energije, si bo to v nasprotju. Takrat lahko začnemo zapirati vetrne parke in prekrivati sončne elektrarne, da bi jedrska proizvajala še naprej. To je popolnoma nerazumno, če pomislimo, da so obnovljivi viri čist, jedrska energija pa umazan vir,” opozarja Dejan Savič.
Sociolog dr. Drago Kos se z vprašanjem postavljanja jedrskih objektov v okolje ukvarja že skoraj tri desetletja: “Na žalost se v teh treh desetletjih ni veliko spremenilo. Transparentnost je ena ključnih lastnosti, ki naj bi pripomogle tudi k večji legitimnosti postavljanja jedrskih objektov. Ta transparentnost pa je le formalna. Seveda se vsi strinjajo s tem, da mora biti vse transparentno, v ozadju pa se očitno dogajajo stvari, ki niso tako zelo jasne. Že kar nekaj let se govori o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, čeprav formalno oziroma uradno ni še nihče nikjer nič sklenil o tem. Propaganda, marketing, PR-tehnologija in postopki pa že tečejo. Široke družbene razprave o tem ni, čeprav bi bilo to edino smiselno. V nasprotnem primeru bo javnost dobila vtis, da se v ozadju prikrito, pod mizo, dogajajo ključne stvari. Vsi bodo pomislili, da se je spet zgodilo nekaj takega kot pri graditvi TEŠ 6.”
Sociolog Drago Kos: “Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so možne izjeme, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt.” #vm — Val 202 (@Val202) May 14, 2015
Jože Špiler pravi, da se projekt JEK 2 od TEŠ 6 bistveno razlikuje po tem, da v GEN-Energiji želijo temeljito analizirati in oceniti vse plati – ne samo jedrske energije. Odločanje o projektu naj bi potekalo na treh ravneh: “Najprej je na vrsti strateško-politično odločanje in v ta namen so pripravljene tudi analize in ocene, da bi se izognili napakam. Naslednja faza so upravne odločitve. V tej fazi bodo upravni organi izdajali dovoljenja, tako za lokacijo kot za graditev. Pri tem bo še bolj vključena tudi javnost.”
“Če gre za vojaške ali državne skrivnosti, so izjeme možne, ampak jedrska elektrarna je civilni energetski objekt,” pravi okoljski sociolog dr. Drago Kos s FDV o transparentnosti pri načrtovanju drugega bloka, ki je po njegovem prepričanju samo formalna.
Kar zadeva javno mnenje, se v državnem holdingu opirajo predvsem na ugodnejše rezultate raziskave iz leta 2010, medtem ko rezultati njihove raziskave iz leta 2014 kažejo, da jedrsko energijo na nacionalni ravni podpira 47 odstotkov prebivalcev, prav tako jih manj kot polovica podpira tudi graditev drugega bloka (namreč 49 odstotkov). Jože Špiler je v oddaji zatrdil, da je podpora tudi po zadnji raziskavi, ki so jo plačali, več kot polovična.
Kot poroča iz Berlina Polona Filavž, se je Nemčija po nesreči v Fukušimi dokončno odločila, da bo do leta 2022 opravila z jedrsko energijo. V Nemčiji danes obratuje 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 20 odstotkov energije. Merklova se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn in sončne energije ter v učinkovitejšo porabo. Ob zaprtju jedrskih elektrarn se je vlada namenila zmanjšati izpuste plinov do leta 2020 za 40 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov, predvsem pa, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50. Načrt je družinski proračun Nemcev povečal za 47 odstotkov, torej za približno 185 evrov na leto.
In če je nemške načrte še pred leti marsikdo v tujini spremljal z dvomom, se je izkazalo, da neupravičeno. Obnovljivi viri energije so medtem postali zanesljivi, predvsem pa cenejši. Preskok na visoko učinkovite obnovljive vire energije naj bi zahteval investicije v višini 200 milijard evrov, vendar naj bi koristi, ki jih ima gospodarstvo od energetskih sprememb, že presegle stroške.
V SMS se zavzemajo za referendum, prav tako v DeSUS-u, v katerem bi ob morebitni podpori želeli zagotoviti sredstva ob pomoči strateškega partnerja, a uradnega stališča glede drugega bloka še niso oblikovali. Tega tudi v Novi Sloveniji še niso zavzeli, vendar dopuščajo uporabo jedrske energije, kadar iz virov, prijaznejših do okolja, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin energije.
Za drugi blok so že opredeljeni v treh poslanskih skupinah. V SDS vztrajajo, da ta ostane v strateških načrtih Republike Slovenije, vendar bi pred dokončno odločitvijo preverili še okoljsko sprejemljivost in rentabilnost projekta. Tudi Socialni demokrati so za; drugi blok vidijo v širši viziji nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji. Projekt ima po njihovem mnenju ob primerni finančni konstrukciji in izdelanem energetskem konceptu dober potencial za prihodnji energetski razvoj Slovenije.
V Zavezništvu Alenke Bratušek pravijo, da se novi blok kaže kot ena najbolj realnih in finančno vzdržnih možnosti, ob tem pa poudarjajo, da tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka na 60 let oziroma do leta 2043 sploh ni vprašljivo.
Jasno proti so samo v Združeni levici, v kateri menijo, da bi morali odločitev o novi nuklearki vezati na odločitev o zaprtju elektrarn na fosilna goriva. Dodajajo, da je ob izrednem vodnem in sončnem potencialu ter ukrepih energetske učinkovitosti graditev drugega bloka nepotrebna, zato predlagajo zaustavitev vseh nadaljnjih vlaganj v drugi blok. Namesto tega bi denar namenili za energetsko učinkovito in samozadostno družbo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
Neveljaven email naslov