Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Neveljaven email naslov